Raz Gradiške ture, IV-/II, 300m

Lepo sončno popoldne me je ponovno zvabilo v Gradiško turo, v Raz gradiške ture. Družbo mi je delal Nik, kateri je bil pripravljen vskočiti in lazit z mano po vročih primorskih skalah. Dan je bil res prelep, v bistvu prelep in prevroč. Popoldansko sonce je vseh 300 m južnega pobočja neusmiljeno žgalo, posledično sem več kot polovico smeri haluciniral o mrzlem pivu ... mmmm, mrzlo pivo!!! 

Za začetek se po markirani poti sprehodiva v smeri proti sv. Miklavu in že tu zaradi sopare pustiva kar nekaj tekočine. Po cca. 10 minutah lagodne hoje skreneva v levo in se preko melišča povzpneva do začetka raza. Začneva malo prej kot je po vodiču, v skalnem skoku tik nad meliščem cca. 10 m izven gozda. Na spodnji fotografiji označen vstopni del, kateri je vrisan z modro barvo. Naslednjih 100 višinskih metrov napredujeva po samem grebenu, krušljivo in nezahtevno, pa vroče kot v pečici! Malo sita prebijanja čez podrte skoke, gor pa spet dol, pazi kamen, itd. .... prečiva v levo (označeno z modro), kjer si obetava malo več plezanja. Do tu, 30 minut in 1 liter švicarja! 

... Raz Gradiške ture ...

Med tem, ko spodaj na vojaškem strelišču neumorno nabijajo v tarče, se midva poveseliva v kaminčku. Končno je skala kompaktna in ni potrebno paziti na vsak prijem. Drugi skok zlezeva kar naravnost proti njegovemu vrhu, od tu je še nadaljnjih 100 m skalnato - travnatega grebena. Sonce je še zmeraj neusmiljeno, zato senco za krajši oddih poiščeva za zveriženim drevesom. Tu me prvič ob misli na mrzlo pivo obide strah, da v kampu ne sprejemajo kartic kot načina plačila!? Pa pustimo tole za enkrat ....

Zadnji del raza je najlepši! Vršni del nam postreže z res kompaktno in gladko skalo, še vedno pa je dovolj za prst debelih ostrih razpok tako, da napredovanje ni težko. Še dva raztežaja, kjer prav pridejo zatiči, pa sva na vrhu Gradišče ture. Kratek oddih, nato pospraviva opremo in se po zavarovani poti spustiva pod vznožje Gradiške. Zadnji metri so "peklenski", mrzlo pivo se mi že rosi pred obrazom ... ckkkk! Opremo zmečeva s sebe, nato pa naravnost v kamp ... kartica? Itak! Lepo prosim, dve mrzli pivi ... prvo izpari v goreči želji, drugi manjši bratec pa mu z nič manjšo vnemo sledi v roku parih minut. Amen!

P.S. fotografij tokrat ni, ker se je fotoaparat odločil tako. Šele po formatiranju spominske kartice (tako ostal brez fotografij) je začel delovati ... pa drugič.