Moj blog....: Nanos kar tako ...

Bodimo si pošteni, po fantovskem četrtku res ni bilo pametno sam hodit po visokogorju. Pa še telo in volja sta bila šibka, tako da se je čas zbujanja dvakrat prestavil. Prvič sem budilko iz 3:00 prestavil na 6:00 in hkrati zavrgel misel na krožno turo Kam.Bistrica - Repov kot -Srebrno sedlo - Planjava - Kamniško sedlo - Brana - Kam.Bistrica. Drugi poizkus prebujanja sem prestavil iz 6:00 na 8:00 in tako iz načrtov izbrisal Snežnik. Malo po 8:00 uri zjutraj se mi le uspe spravit z postelje, pospravim krepčilen zajtrk in kavo za vola ubit. Nov plan: po gamsovih stezah na Nanos ter iskanje lepih prehodov čez skoke, brez varovanja si kaj več nisem mogel privoščiti. Na parkirišču me pričaka gneča, kar malo presenetljivo za petek. Pa tudi jutranji hlad je že izginil in vse do prvih skal vlada brezvetrje, ki kmalu začne povzročati izhajanje "bučnega olja". Ves čas sledim naravnim prehodom, ki me vodijo po razih in travnatih policah proti vrhu, Ne izogibam se lažjemu plezanje in v zadnjem skoku zlezem kvalitetno III+ (15m). Na pobočju sem pustil tudi nekaj krvi, saj so me v desno roko in levo nogo zadeli kamni, katere so sprožili gamsi. Več kot očitno nisem bil dobrodošel, ko sem jih presenetil med njihovo dopoldansko siesto. Hvala bogu, da sem navajen vedno nositi čelado, drugače bi jo skupil tudi v glavo. Tako pa je samo ropotalo, kot ropota toča po pločevini. Na vrhu si vzamem skoraj 1 uro za prijetno martinčkanje v travi, tik nad zadnjim skalnim skokom. Luksuz! Posebej, ko gledam napore vzpenjajočih se po strmi poti na Nanos. Sestop v slabi eni uri, nato pa zasluženo pivo.