Nedelja pozno popoldan je bila idealna za kratko turo na meni najbližje Nanosove skale ... tudi vreme je bilo super: sončno in vroče, višje pa tudi malo vetra, ki je prijetno hladil. Eden izmed redkih dni v zadnjem tednu, ko popoldne ni bilo neviht. Se pravi za izkoristit!? Poleg tega sem se moral tudi malo sprostiti, saj je bilo zadnje dni kar stresno in žalostno (smrt v družini - počivaj v miru Mitja!). Tole je bilo tudi v spomin nate ...
Po dolgem času pa sem bil spet človek, saj sem Kmečko zlezel v ženski družbi ... kako že gre? Greh poveš, grešnika pa ne! Do vstopa v smer je dobrih 20 minut dostopa po Strmi poti na Nanos (tako kot za vse ostale smeri), od razpotja nadaljujeva še cca. 100 m po Janezovi. Nato pri izrazitem previsu zavijeva navzgor pod skale, začneva levo od njega. Najprej kratek skok, nato kratka travnata polica z par drevesi nato pa že krajši kamin, ki se v vršnem delu položi ... in tako do vrha. V spodnjem delu nisva dobesedno sledila smeri, saj sem imel že od zadnjič nekaj zamišljenega. Kratek povzetek: spodaj krušljivo in poraslo s travo (naslednjič bom imel s sabo kosilnico), višje kompaktna skala ... skratka tako kot drugje na Nanosu. Pod Plešo sva v uri in pol, nato prečiva v desno in hitro na pivo v Razdrto ... pardon, na dve pivi! Izgube tekočine so bile ponovno nenormalne ;)
 |
| ... potek Kmečke, spodaj Janezova in desno Mladinska pot ... |
 |
| ... levo od tega previsa je vstop ... |
 |
| ... zadnjič še ideja in želja, tokrat realizirano ... |
 |
| ... drugič bo pela kosilnica ... |
 |
| ... nekje na sredini, sonca na pretek ... |
 |
| ... teklo je, v skalah in v dolini ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar