Triglav

Ura kaže 3:30, četrtek 26.8.2010 in to je prekleto zgodaj. Vstanem, še ne čisto zbujen poberem nahrbtnik, pozabim na kremo za sončenje (kar se mi kasneje maščuje) in pičim proti Rakeku po Vida. Edino prevozno sredstvo, ki ga srečava med Rakekom in Brezovico je kamion Pekarne Vrhnika. Kasneje do Mojstrane pa tudi ni prevelika gneča :) . Z manjšim prekrškom v vrednosti 180 eur (kateri niso bili skeširani - zvečer se zgodba zaključi drugače) sva pred trgovino Mercator v Mojstrani, kjer prevzameva čelado in samovarovalni sestav. 

Triglav s svojo severno steno v jutranjem soncu

Po plačilu parkirnine/vstopnine v TNP, ki je 2.50 eura, si nadeneva opremo in že sva v strmini na kateri spuščam prve litre znoja in razmišljam o smiselnosti te ture. Vid me z svojim tempom kmalu pusti za sabo, zato imam jaz malo več časa za fotografiranje in hojo v mojem "laganem" koraku. Gozd se kmalu umakne ruševju in posameznim macesnom, ti pa se kasneje umaknejo kamniti steni. Katera kmalu pokaže svoj značaj in te ne pusti ravnodušnega s svojimi strminami, prepadnimi policami in padajočim kamenjem - katerega prožijo planinci pred teboj ... predvsem Čehi v natikačih in Italijani v belih supergah. Med tem, ko Nemci/Avstrijci v popolni gorniški opremi suvereno osvajajo Triglav - zgodovina se ponavlja? Priključim se jim saj mi njihov tempo paše :) ...  uživancija je pisana name in držim se jih do konca stene, kjer jih s težkim srcem zapustim in nadaljujem mimo njih proti Kredarici.

Pot speljana po steni pod Begunjskim vrhom in Cmirom

Prepadne strmine, katere prečiš po ozkih policah

Adrenalinski užitek

Pred Kredarico, natančneje 5 minut pred njo, nastopi druga dilema. Kam? Smerokaz. Vrh Triglava 1 ura, koča 5minut! Še dobro, da me Vid prepriča in greva naprej na vrh ... sledi uro in pol dolgo vlačenje na vrh, kjer se vsakih 5 minut umikaš ali čakaš, da se pot sprazni. Tu stopi na delo tudi sonček, ki ta čas prijazno praži kožo in skrbi, da majica ne postane suha :)

Dilema? Jst vem, da bi šel desno...

Po grebenu do vrha...

Dosegla cilj

Končno vrh Triglava in s tem priložnost, da snamem čevlje in v miru uživam v razgledu ... ter na dušek spijem zelo mrzlo Laško, katerega možak vsak dan na hrbtu prinese do Aljaževega stolpa - od tod cena 5eur za malo Laško. Ma je blo vredno! Naslednjo uro uživava na vrhu in posledice pozabljene kreme za sončenje se nabirajo. Čas za povratek - hitreje kot gor se spustiva dol do Kredarice, kjer srečamo še nekaj Rakovčanov, par besed in že sva na poti Čez Prag.

Sonček se odseva na mojih rokah in obrazu :)

Na poti Čez Prag

Še zadnja varovala in ....

...sva nazaj v dolini Vrat. Do Aljaževega doma še 30 minut

Spust se za moje utrujene noge in goreče podplate neskončno vleče, vendar je zaradi razgledov in lepot vredno potrpeti. Kmalu sva pred Aljaževim domom, še vrneva opremo in gremo domov ... vse okej, dokler me ne na koncu Ljubljane, tik za Dolgim mostom ustavijo policaji ... prevelika hitrost (hiter vpogled v zakonik: tri pikice in 250 eur) in potrebna bo kazen :) ...  k sreči naletim na edina dva poštena policaja in skupaj se zmenimo za prekršek "neprivezan". Ni pik, kazen pa 60 eur. Fanta zakon sta! Nato domov po omejitvah, kjer grem pod mrzel tuš in se napol v spanju privlečem do postelje ... zaspim na tleh. Že dolgo nisem tako dobro spal! Drug teden pade Krn ... upam na vreme!

Gremo v gore - Triglav (priprava)

Ko mene nekaj prime, me prime zelo močno! Po eni strani zna biti ta moja lastnost težava za moje najbližje, po drugi strani pa prednost saj ne odneham kar tako. Trenutno ali spet sem nazaj v fazi gorništva ... imel sem kar veliko pavzo od zaključka srednje šole do letošnjega leta. Z izjemo manjših izpadov s kolegi iz službe - nočni pohodi ob polni luni. Tako greva ta četrtek z Vidom na našega očaka - Triglav (2864m). Ker sem se danes ukvarjal kaj in kako spraviti v nahrbtnik sem se odločil, da Vam olajšam in nekaj zaključkov napišem. Dilema je bila kako spraviti to....

v nekaj primernega - recimo nahrbtnik, kateri bi bil čimbolj ekonomično in ergonomično napolnjen. Predvsem pa kaj dati noter, da ne bom nosil brez veze gor. Pri tem pa ne ostal brez česa nujno pomembnega ... namreč ne gre se zafrkavati z gorami, saj vemo kako gre izrek: "gora ni nora, nor je tist ku gre gor!" 

Pri zlaganju stvari v nahrbtnik predvsem pazimo na razpored stvari v nahrbtniku, tako damo: lažje stvari na dno, težje stvari ob hrbet, lažje stvari pa spet na zunanjo stran in vrh. Če šele začenjamo hoditi v gore vzemimo s seboj nekaj več opreme. Izkušnje (pa še kaj drugega) nas bodo učile, katero tovorimo preveč in katero premalo :) ... za vso opremo pa velja, da jo je treba pred odhodom preveriti in ustrezno pripraviti. Med taka opravila prav gotovo sodi pregled plezalnega pasu, čelade, samovarovalnega kompleta, baterijske svetilke, pregled vezalk na gojzarjih,...itd. 

Če se lotimo zahtevnih in zelo zahtevnih poti (delitev poti po Sloveniji) bomo potrebovali tudi dodatno tehnično opremo - ne da je nujna, je pa priporočljiva! Tako bomo potrebovali: čelado, plazalni pas, samovarovalni sestav in zaščitne rokavice (jeklenice znajo biti naporne za nezaščitene dlani). 

Če pri hoji uporabljamo pohodniške teleskopske palice, en manjši nasvet: na prvih turah pustite palice doma - tako se bodo noge privadile svojemu "delu" in bo korak zaneslivejši in varnejši. Nedvomno pa palice pomagajo pri razbremenjevanju kolen, hkrati pa zaposlijo tudi mišice ramenskega obroča.

Oprema, ki jo imamo med turo na sebi ali pri sebi:
- spodnje perilo ... itak! oziroma za vse ni samoumevno :)
- bombažne nogavice (bombaž je trpežen in vodovpojen)
- volnene nogavice
- dolge pohodne hlače
- majica s kratkimi rokavi
- puli z visokim ovratnikom (po potrebi)
- gojzarje
- nahrbtnik z osebnimi dokumenti

Oprema, ki jo imamo med turo v nahrbtniku:
- rezervno perilo in oblačila,
- kratke hlače
- vetrovko, kapo, rokavice in gamaše
- zaščito pred dežjem
- prva pomoč, zaščitna krema za sonce, sončna očala
- plastenka s pijačo
- zemljevid gorske skupine v merilu 1:25 000, kompas, kemični ali navadni svinčnik
- vrečka za smeti
- čelna ali navadna svetilka
- toaletni papir ... včasih bolj pomembno od prve pomoči :)
- hrana v posodi ali vrečki (količina pogojena s trajanjem ture)
- železna rezerva (hrana, ki jo imamo s sabo - uporabimo pa jo le v primeru skrajne nuje)

Meni je uspelo - vsaj po spodnji sliki sodeč, upam da bo tudi vam :) .... manjkajo sam še čelada, pas in samovarovalni sestav - potem pa pot pod noge.

Kodeks etike Slovenskega Prostovoljnega gasilstva

Pa si poglejmo ta pomemben kodeks, kateri ureja odnose med gasilci v društvu, med gasilskimi enotami in ostalimi službami. Po mojem mišljenju bi si mogli vsi prostovoljci dobro prebrati ta kodeks - ter ga potem spoštovati. Ker pa ga ne, pa imamo tako kot imamo :)

Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva ni zbirka predpisov, temveč hrbtenica pokončnosti, ki je značilna za odnose dobrih ljudi, povezanih na področju humanitarne gasilske dejavnosti. Bistvo etike je: enakopravno sodelovati, graditi in ustvarjati, ne škoditi drugim in vse opravljati kulturno, z znanjem in spoštovanjem. Kodeks etike prostovoljnega gasilstva vsebuje načela, v katerih ureja medsebojne odnose, odnose med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci in drugimi, s katerimi se prostovoljni gasilci srečujemo pri opravljanju javne gasilske službe. Kodeks temelji na etiki demokratične družbe, načelu humanosti in pravnem redu Republike Slovenije.

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Kodeks etike slovenskega prostovoljnega gasilstva je izraz volje in spoznanja prostovoljnih gasilcev o nujnosti zakonitega, strokovnega, poštenega, humanega in prijaznega ravnanja pri izvajanju vseh nalog, ki jih opravljamo prostovoljni gasilci, in k temu zavezuje vse prostovoljne gasilce.

2. člen

Prostovoljni gasilec v okviru svojih nalog in pristojnosti opravlja javno gasilsko službo prostovoljno in je, kadar je to potrebno, na voljo ljudem, ki so potrebni pomoči.

TEMELJNO NAČELO

3. člen

Prostovoljni gasilec mora pri izvajanju nalog upoštevati veljavne predpise ter vrednostni odnos do humanih, moralnih, etičnih in drugih vrednot ter načel, ki določajo vlogo prostovoljnega gasilstva v državi.

HUMANOST

4. člen

Pri intervencijah se prostovoljni gasilec srečuje z udeleženci nesreč, s katerimi mora ravnati skrajno pazljivo in humano. Posebno pozornost mora posvetiti poškodovanim osebam, ki potrebujejo dodatno pomoč.

STROKOVNOST

5. člen

Prostovoljni gasilec se za opravljanje nalog izobražuje, strokovno usposablja in izpopolnjuje, širi splošno razgledanost in razvija tista znanja, ki so potrebna za učinkovito in strokovno opravljanje nalog. S strokovnim pristopom na intervencijah si povečuje ugled in zaupanje javnosti.

UGLED

6. člen

Prostovoljni gasilec, ko se istoveti s pripadništvom gasilski organizaciji, varuje s svojim vedenjem vrednote bogate preteklosti gasilske organizacije in utrjuje oseben ugled ter ugled slovenskega prostovoljnega gasilstva tako, da skrbi za svojo osebno urejenost, kot to določajo Pravila gasilske službe z doslednim, strokovnim, humanim ter prijaznim pristopom pri opravljanju svojih nalog.

MEDSEBOJNI ODNOSI

7. člen

Odnosi med gasilci temeljijo na tovarištvu, medsebojnem spoštovanju, določenem hierarhičnem redu, vzajemni in solidarni pomoči, strpnosti in iskrenosti ter medsebojnem zaupanju in dostojanstvu.

8. člen

Odnosi med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci temeljijo na medsebojnem spoštovanju ter strokovni pomoči in sodelovanju.

SPOŠTOVANJE KODEKSA

9. člen

Slovenski prostovoljni gasilci so dolžni spoštovati ta kodeks. Moralno odgovornost za kršitev kodeksa obravnava častno razsodišče, kot to določa statut gasilske organizacije.

Ogenj v strehi?!   :)

Storžič

Po dolgem času sem se ponovno spravil v gore - kot se spodobi, kar takoj za začetek enega dvatisočaka. Natančneje 2132m visoki Storžič, kateri "dominira" nad Tržičem. Ker so bolezen, pikniki, družinski obiski in lenoba ;) oklestili moje so-gornike sem se odpravil kar sam. Za pristop sem si izbral pot skozi Žrelo http://www.hribi.net/izlet/dompodstorzicemstorzicskozizrelo/3/85/656, katera velja za najzahtevnejši pristop na vrh. Da si zaščitim mojo velepomembnokonstruktorsko glavo :) sem si od sodelavca izposodil tudi čelado, katera je kar prav prišla. Hvala Matija! Drgač je blo pa super, z izjemo treh žuljev katere sem pokasiral zaradi novih čevljev in sončnih opeklin (pozabil na sončno kremo). Na vrhu sem doživel "manjšo gnečo", katera mi je malo pokvarila doživetje - danes je bila namreč na vrhu maša za pokojne in žive gornike. Sem vedel pa vseeno gor lezu, prav mi bodi! Še nekaj foto utrinkov:

...po Žlebu navzgor....

...seveda s pomočjo jeklenic in klinov....

...na vrhu Žrela in začetku grebena....

markacija....

gojzarji št.43 in strmina....

...na Kranjsko stran meglice, proti Avstriji sonček....

tik pod vrhom, na levi že vidna horda ljudi....

...zato sem se raje spustil proti Škarjevem robu - po malici seveda :)

pogled na Storžič iz Škarjevega robu....ta stran ni tako prepadna

Storžič ponovno v meglice, jst pa v dolino.

In še en kratek video klip:

Dopust 2010

Letos je bil dopust precej "aktiven" in za spremembo ne samo preležan pod borovčkom s hladnim pirom v roki. Čeprav tudi tega ni manjkalo :) in tako mi je ta čas uspelo prebrati dve zanimivi knjigi. Prva je bila knjiga pisatelja Psunski (psevdonim): Hrvati v luči zgodovinske resnice ... kako primerna a? Druga pa je bila iz detektivske serije pisatelja Jamesa Pattersona: Umor ... obe sta bili zelo zanimivi in še kako primerni kot dopustniško branje.

Najin hotel s plažo in globoko senčko...

V ponedeljek sva z ladjico, katera je last družinskega podjetja, skupaj z drugimi turisti obiskala NP Kornati. Med samo plovbo sva bila postrežena s pravo domačo rakijo in rdečim vinom (količine neomejene). Kasneje so bile na razpolago tudi ribe in kotleti iz ladijskega žara - postreženo s svežim zeljem je bilo odlično! Na Dugem otoku smo si iz morske strani ogledali pečine (najvišja dosega 120m), po pristanku pa še slano jezero (posebnost jezera je njegova nadmorska višina 10m nad morjem). Pečine sva si ogledala tudi iz kopenske strani .... za kar je bil potreben manjši vzpon po razbeljenem soncu. Povratek je bil med Pašmanom in Ugljanom nazaj v Sv. Filip in Jakov.

Zelo "veliko" manevrirnega prostora za napake

Pečine Dugega otoka

Med kosilom tekne tudi rujna rdeča kapljica....

Osli so na Dugem otoku v čredah in brez človeškega nadzora....

Pečina dugega otoka z višino 120m

Prehod med Pašmanom in Ugljanom ... en dan kasneje je tu trčil katamaran.

V sredo nama je uspel obisk NP Krka do katerega je dostop bil mogoč z avtobusom ali ladjico. Ker sva vožnjo z ladjico že izkusila sva se tokrat odločila za avtobus. Moram priznati, da so šoferji res pravi mački, da vozijo po ozki, zaviti in precej prepadni cesti ... jaz vem da nebi! Po mostičkih in dvignjenih poteh sva si ogledala del parka, nato pa se zaradi vročine raje odločila za kopanje :)

Pogled iz avtobusa na del parka

Gneča na kopališču pri spodnjih slapovih

Zadnji dan najinega dopusta sva obiskala še NP Paklenica, za po katerem sva izbrala starodavno prevozno sredstvo - noge :) Mimo bunkerjev za nekdanje Jugoslovansko vodstvo (trenutno so v obnovi) in nešteto plezalnih smeri sva se odpravila na treking do 2,5 ure oddaljene planinske koče. Kljub precejšni vročini je bila turca izredno zanimiv in poučna. Se pa ne čudim, da se toliko turistov poškoduje v gorah...če so sandali primerni za visokogorje?

Vhod v sotesko Paklenice

Še vedno v uporabi kot dostavni stroj za postojanke

Planinski dom PD Paklenica

Seveda mi ni uspelo, da nebi obiskal katerega izmed gasilskih društev :) ... tokrat DVD Pirovac. Fantje so mi razkazali vozila in gasilski dom, jaz pa sem jim v zameno pustil dve naši majici. Pravijo, da imajo izredno dobrega župana, kateri jim nameni kar precej denarnih sredstev....kar kaže tudi oprema, katero imajo v lasti.

Gasilski dom DVD Pirovac z GVC-jem

Garaža z opremo in dvema voziloma GV-V1 in PV-1

Dežurna gasilca v garderobi, katera je hkrati tudi fitnes

DVD Vodice med dostavo pitne vode

Za konec pa še nekaj foto utrinkov iz dopusta:

Baje, da je z ustreznimi začimbami lahko tudi delikatesa?

Večer v Pirovcu

Trenutek samozavesti

Fire Combat vs. Firefighter Combat Challenge

FC ali Fire Combat ali Gasilska disciplina (v tej disciplini se tekmuje v Sloveniji in na Hrvaškem) je najtežje gasilsko tekmovanje, ki je po izkušnjah iz zadnjih dveh let čedalje bolj zanimivo tudi širši javnosti. Zakaj? Tekmovanje od para tekmovalcev zahteva prav vse; fizično in psihično kondicijo, požrtvovalnost, znanje in srce! Prav to zadnje se najlepše izkaže pri športnem spodbujanju prav vseh tekmovalcev tako s strani navijačev kot samih tekmovalcev. Vse to so vrline, ki so najbolj cenjene v gasilstvu in hkrati premalo cenjene v današnjem svetu.


FCC ali Firefighter Combat Challenge pa je tekmovanje, katero izvira iz Amerike in je bilo prvotno namenjeno preizkusu kandidatov za poklicne gasilce. Zaradi specifičnost pa se je preizkus kmalu razširil v tekmovanje, v katerem je glavna nagrada čast. Letos bo prvič to tekmovanje potekalo tudi v Sloveniji. Radovljiški gasilci so namreč uspeli pridobiti licenco za Slovenijo in bližnje države - tako, da se vsi vidimo 11.9. v Radovljici! Več na http://www.gasilci-radovljica.si/

Vabilo na FCC Radovljica 2010

V Sloveniji je eden izmed glavnih začetnikov tekmovanja, nekakšni »idejni oče«, Tomaž Ažbe (poklicni gasilec GBL), kateri je ameriško tekmovanje prilagodil slovenskim razmeram.

Obisk term Zreče in Rogle

Včeraj sem obiskal terme Zreče, kjer smo se letos prvič kopali v bazenu. V bistvu nič posebnega, bazen kot bazen...jaz pa nisem prav preveč navdušen nad njimi. Po kopanju pa seveda še nekaj pojest ... tokrat v gostilno in picerijo Zreški gaj. Ker sem neke vrste "gurman" oziroma bolje povedano skoraj vsejedec sem bil z postreženim zelo zadovoljen, pivo pa je tudi bilo mrzlo. 

Adrenalinski del dneva pa se je začel z obiskom Rogle in njihovega "zlodeja" ... to so neke vrste sanke za dve osebi na katere se pripneš z varnostnim pasom in nato spustiš po 1,3km dolgi progi. Sanke lahko dosežejo maksimalno hitrost 40km/h, nato se vklopijo varnostne zavore. Imaš pa tudi možnost ročnega zaviranja, katero pa ni obvezno. Zanimiva zadeva in en del tudi adrenalinska....posebej, če se spuščaš v kratkih hlačah in majici pri 10°C - toliko jih je bilo včeraj na Rogli. 

Še nekaj fotografij:

Priprave na spust....dvom ali pričakovanje?

Spust....začetek konca?

Zadovoljstvo na koncu proge....zakon blo!

Še dvig na začetno mesto.....

In konec....

Zanimiva cerkvica

Zvečer pa še en manjši piknik, kjer smo spekli nekaj čevapov in ribic...

Tko zgleda ribica ;)