Triglav

Ura kaže 3:30, četrtek 26.8.2010 in to je prekleto zgodaj. Vstanem, še ne čisto zbujen poberem nahrbtnik, pozabim na kremo za sončenje (kar se mi kasneje maščuje) in pičim proti Rakeku po Vida. Edino prevozno sredstvo, ki ga srečava med Rakekom in Brezovico je kamion Pekarne Vrhnika. Kasneje do Mojstrane pa tudi ni prevelika gneča :) . Z manjšim prekrškom v vrednosti 180 eur (kateri niso bili skeširani - zvečer se zgodba zaključi drugače) sva pred trgovino Mercator v Mojstrani, kjer prevzameva čelado in samovarovalni sestav. 

Triglav s svojo severno steno v jutranjem soncu

Po plačilu parkirnine/vstopnine v TNP, ki je 2.50 eura, si nadeneva opremo in že sva v strmini na kateri spuščam prve litre znoja in razmišljam o smiselnosti te ture. Vid me z svojim tempom kmalu pusti za sabo, zato imam jaz malo več časa za fotografiranje in hojo v mojem "laganem" koraku. Gozd se kmalu umakne ruševju in posameznim macesnom, ti pa se kasneje umaknejo kamniti steni. Katera kmalu pokaže svoj značaj in te ne pusti ravnodušnega s svojimi strminami, prepadnimi policami in padajočim kamenjem - katerega prožijo planinci pred teboj ... predvsem Čehi v natikačih in Italijani v belih supergah. Med tem, ko Nemci/Avstrijci v popolni gorniški opremi suvereno osvajajo Triglav - zgodovina se ponavlja? Priključim se jim saj mi njihov tempo paše :) ...  uživancija je pisana name in držim se jih do konca stene, kjer jih s težkim srcem zapustim in nadaljujem mimo njih proti Kredarici.

Pot speljana po steni pod Begunjskim vrhom in Cmirom

Prepadne strmine, katere prečiš po ozkih policah

Adrenalinski užitek

Pred Kredarico, natančneje 5 minut pred njo, nastopi druga dilema. Kam? Smerokaz. Vrh Triglava 1 ura, koča 5minut! Še dobro, da me Vid prepriča in greva naprej na vrh ... sledi uro in pol dolgo vlačenje na vrh, kjer se vsakih 5 minut umikaš ali čakaš, da se pot sprazni. Tu stopi na delo tudi sonček, ki ta čas prijazno praži kožo in skrbi, da majica ne postane suha :)

Dilema? Jst vem, da bi šel desno...

Po grebenu do vrha...

Dosegla cilj

Končno vrh Triglava in s tem priložnost, da snamem čevlje in v miru uživam v razgledu ... ter na dušek spijem zelo mrzlo Laško, katerega možak vsak dan na hrbtu prinese do Aljaževega stolpa - od tod cena 5eur za malo Laško. Ma je blo vredno! Naslednjo uro uživava na vrhu in posledice pozabljene kreme za sončenje se nabirajo. Čas za povratek - hitreje kot gor se spustiva dol do Kredarice, kjer srečamo še nekaj Rakovčanov, par besed in že sva na poti Čez Prag.

Sonček se odseva na mojih rokah in obrazu :)

Na poti Čez Prag

Še zadnja varovala in ....

...sva nazaj v dolini Vrat. Do Aljaževega doma še 30 minut

Spust se za moje utrujene noge in goreče podplate neskončno vleče, vendar je zaradi razgledov in lepot vredno potrpeti. Kmalu sva pred Aljaževim domom, še vrneva opremo in gremo domov ... vse okej, dokler me ne na koncu Ljubljane, tik za Dolgim mostom ustavijo policaji ... prevelika hitrost (hiter vpogled v zakonik: tri pikice in 250 eur) in potrebna bo kazen :) ...  k sreči naletim na edina dva poštena policaja in skupaj se zmenimo za prekršek "neprivezan". Ni pik, kazen pa 60 eur. Fanta zakon sta! Nato domov po omejitvah, kjer grem pod mrzel tuš in se napol v spanju privlečem do postelje ... zaspim na tleh. Že dolgo nisem tako dobro spal! Drug teden pade Krn ... upam na vreme!