Po dolgem času sem se ponovno spravil v gore - kot se spodobi, kar takoj za začetek enega dvatisočaka. Natančneje 2132m visoki Storžič, kateri "dominira" nad Tržičem. Ker so bolezen, pikniki, družinski obiski in lenoba ;) oklestili moje so-gornike sem se odpravil kar sam. Za pristop sem si izbral pot skozi Žrelo http://www.hribi.net/izlet/dompodstorzicemstorzicskozizrelo/3/85/656, katera velja za najzahtevnejši pristop na vrh. Da si zaščitim mojo velepomembnokonstruktorsko glavo :) sem si od sodelavca izposodil tudi čelado, katera je kar prav prišla. Hvala Matija! Drgač je blo pa super, z izjemo treh žuljev katere sem pokasiral zaradi novih čevljev in sončnih opeklin (pozabil na sončno kremo). Na vrhu sem doživel "manjšo gnečo", katera mi je malo pokvarila doživetje - danes je bila namreč na vrhu maša za pokojne in žive gornike. Sem vedel pa vseeno gor lezu, prav mi bodi! Še nekaj foto utrinkov:
 | ||||
| ...po Žlebu navzgor.... |
 |
| ...seveda s pomočjo jeklenic in klinov.... |
 |
| ...na vrhu Žrela in začetku grebena.... |
 |
| markacija.... |
 |
| gojzarji št.43 in strmina.... |
 | ||
| ...na Kranjsko stran meglice, proti Avstriji sonček.... |
 |
| tik pod vrhom, na levi že vidna horda ljudi.... |
 |
| ...zato sem se raje spustil proti Škarjevem robu - po malici seveda :) |
 |
| pogled na Storžič iz Škarjevega robu....ta stran ni tako prepadna |
 |
| Storžič ponovno v meglice, jst pa v dolino. |
In še en kratek video klip:
Ni komentarjev:
Objavite komentar