Pravijo, da gre samo osel dvakrat na led ... ne, ni res! Gre tudi Klemen, vsaj dvakrat! Sem pa nekaj odnesel od tega (poleg nekaj prask): v Gradiško turo grem plezat daljše smeri samo jeseni, spomladi in pozimi ... dokler ne požene listje in vsa ta trava. Navsezadnje bi mi lahko bilo jasno že iz vodiča - vse fotografije so nekako posnete v teh obdobjih? Tako pa sem dvakrat doživel skale, ki so prav puhtele od vročine, zaraščeno steno z raznim trnastim grmičevjem in travo,... itd. Posledica je slabša orientacija in prebijanje skozi vso to zelenje, pa še sonce ne deluje ravno dobro na moje telo => ustvarja obupno željo pa hladnem hmeljevemu napitku!? Še dobro, da imajo takoj pod steno objekt za hidracijo.
 |
| Lovska (glej smer pod številko 22) |
Skratka, ponovno lezel v ženski družbi ... tokrat v steni desno od položne poti na Gradiško turo. Baje, da je Lovska ... in res je bila lovska! Na začetku lepa skala, ki se v skoku pne cca. 15m, nato malo zelenja, še dva lepa raztežaja in nato .... muka. Zeleni pekel, vendar brez ruševja. Za posladek zaidem tik pred zadnjim raztežajem malo preveč desno in na zadnje stojišče prilezeva skozi zajeten kup zelenja. Se ne čudiva več? Skale žgejo od spredaj, sonce pa od zadaj v glavo ... od-halucinirava še zadnji raztežaj in se vrževa vsa srečna na travno polico. Sestopiva po normalni do kampa Tura, kjer že čaka "ta rosn". Ckkkk ... the end!
 |
| Le o čem razmišljam? |
Ni komentarjev:
Objavite komentar