Zeleniške Špice, 24.6.2012

Ko se gasilec in jamarski reševalec, ki je med drugim še policist, dobita skupaj zna biti dan še zanimiv! Poleg tega, da sta si "foha" podobna se najdejo še druge vzporednice ... kaj že? Naj si vsak zase predstavlja odgovor, kakor si želi. Tako je bilo čez dan razdrtih kar nekaj močnih, najina tura dolga dobrih 8 ur pa je tudi minila neverjetno hitro. 

Samo prečenje Zeleniških Špic velja za eno izmed najlepših, če že ne najlepših grebenskih prečenj ... od kogar že bereš zapise, vsi pohvalijo greben. Očitno že mora biti nekaj na temu, zato sva se odločila, da greva pogledat ta lep del Slovenije še sama. Najino izhodišče je bila Jermanca, saj sva hotela biti čim prej nekje na grebenu (nepotrpežljivost baje ni lepa lastnost, pa kaj hočemo). Malo pred 6:00 uro zjutraj je bilo parkirišče že čisto polno, komaj mi uspe parkirati med že parkiran avto in prepaden breg, ki se strmo spušča proti Kamniški Bistrici. Očitno je danes veliko neučakanih? Do razcepa, od koder ena pot ne vodi na Kamniško sedlo, sva v slabih 10 minutah. Tu skreneva desno proti strugi Sedelščka, kateri je bolj ali manj izsušen, ter po njegovi levi strani nadaljujeva pot navkreber. Po prečenju manjše grape se odločiva (oziroma zgrešiva, kaj pa vem?), da nadaljujeva pot navzgor po sami strugi. Strugi slediva vse do mesta, kjer ga steza preči in nadaljuje desno v gozd. Šele pri sestopu opaziva, da sva s tem mogoče izgubila nekaj minut, vendar se je izplačalo. Po prečenju struge Sedelščka in gladke plošče (z povitimi varovali) še slabih 200 m nadaljujeva po stezi, nato pa ponovno skreneva s poti - ponovno desno v izrazito in precej podrto grapo. Tej slediva vse do vrha grebena, nato pa po grebenu v levo proti Staničevemu vrhu. Iz njega se nama odpre razgled na nadaljevanje grebena, samo Srebrno sedlo pa samo slutiva, saj je še vse v nizki oblačnosti. Kasneje se vse odpre in razgledi so možni vse naokoli ... prav lep dan se je naredil. Iz Staničevega bolj kot ne zaradi želje narediva abzajl.

... tu, kjer ne vodi pot na Kamniško sedlo, greva pa midva ...

... že v strugi Sedelščka sva iskala skoke ...

... Repov kot ...

... še malo po strugi in bova na pravi stezi, če se lahko reče pravi? 

... po tejle podrti grapi naravnost navzgor ...

... nizka oblačnost še vedno zakriva vrhove, a se ne pustiva motiti ...

... abzajl iz Staničevega vrha ...

... pribit na križ? Ne, samo "štrik" se noče prepognit! 

Nadaljevanje po grebenu in z njo povezana orientacija sploh ni težava ... seveda, če se ne dela obvozov levo in desno - samo naravnost, gor in dol preko vseh špic (jih ni malo!). Simpl ku pasul! Samo plezanje nikoli ne preseže navedene I.-II. stopnje (oziroma kakor si narediš), seveda pa je ves čas prisotna velika izpostavljenost. Več težav povzročajo nekateri sestopi, saj so kar precej naloženi - zato je potrebna velika previdnost. Midva sva si naredila tudi slabo IV, ko sva lezla krajši kamin ... pa saj ga nisva mogla izpustiti?! V bistvu sem ga iskal celotno pot, opisan pa je že v Bojanovem blogu. Ker nisva mahnjena na hitrost (vsaj jaz ne), sva si na vseh večjih špicah privoščila tudi nekaj minutno posedanje in opazovanje okolice. No, Roman je predvsem navdušeno iskal brezna in luknje v steni Planjave, ki je kar dobro naluknjana. Mislim, da se bo kmalu planirala kaka jamarska odprava v te konce, ali se pač motim? 

... kaminček ...

... Staničev vrh je že daleč zadaj, čeprav je še vedno blizu ...

... uživanje na kubik ...

... in Srebrno sedlo se nama pokaže obsijano s soncem ...

.... lepota po Kamniško ...

... greben Zeleniških Špic iz Srebrnega sedla ...

Korošica, v sredini viden Kocbekov dom, desno Lučki Dedec ...

Na Srebrnem sedlu si privoščiva še nekaj posedanja v travi, pogledi mi uhajajo tudi proti Korošici ... prekrasna pokrajina in še lepši vrhovi okoli Kocbekovega doma. Tista travnata dolina kar vabi k poležavanju ... od tu je še posebej impozanten Lučki Dedec. Sam sestop iz sedla proti Repovem kotu tudi ni ravno lahek, mestoma tudi malo zaplezamo tja do 1-nke, ves čas pa obilica grušča. 

... Roman med ogledovanjem brezen ...

... Staničev vrh med sestopom, obsijan s soncem ... 

... proti Kamniški Bistrici ...

Greben Zeleniških Špic iz Repovega kota - divja lepota ....

V dobri uri in pol sva nazaj pri avtu, zmečeva opremo v prtljažnik, preoblečeva in že hitiva proti Domu v Kamniški Bistrici ... ne veste kako paše nogam mrzla Bistrica in nama mrzlo pivo!? Prvi je bil čisti užitek in je dobesedno izparel, drugi pa je bil pika na i ... več pa nisem smel. Saj veste, policaj ... 

Med prvim in drugim požirkom, točno za eno fotografijo časa ....