Že lansko leto preživel del dopusta v gorah, FENOMENALNO, zato letos ponavljam! Čista uživancija, za tri dni nekje v gorah, za svojo dušo, počasi ... sem že toliko nestrpen, da moram že sedaj nekaj napisati. Seveda ne bom izpustil tudi morja, upam da nekje v bližini Paklenice ... Erika?
Trenutno sva za pot "potrjena" samo dva, z mano gre še sodelavec in kolega iz gasilskih vrst Primož (PGD Zavratec, PiGD Brest). V kolikor se najde še kdo, ga z veseljem vzameva s sabo ... vendar ne več kot 1-2. Potem je to že malo prevelika skupina in z njo prihaja še več prilagajanja, planiranja, usklajevanja ... nekako mi ne diši preveč. Večino poti bova opravila po markiranih stezah, še najbolj pa se veselim bivakiranja in doživetja sončnih vzhodov in zahodov ...
Dom dr. J. Mencingerja – Črna prst
(1844 m);
V smeri Črne prsti preko planine za
Liscem. Že po nekaj metrih, pa bomo
prišli do mesta, kjer nas oznake za Črno prst usmerijo levo na pešpot, ki se
prične strmeje vzpenjati skozi gozd. Pot naprej nas vodi preko hudournika, do
manj opaznega studenčka, kateri se nahaja nekaj korakov stran od poti. Višje
strmina prehodno popusti, nato pa se ponovno strmo vzpne in nas pripelje do
gozdne ceste, kateri sledimo v desno. Pot nadaljujemo po makadamski cesti, ki
se zložno vzpenja proti desni, mi pa po njej hodimo približno 10 minut, nato pa
nas oznake za Orožnovo kočo in Črno prst usmerijo levo v gozd. Pot naprej se
ponovno prične strmo vzpenjati skozi gozd, le ta pa postaja vse redkejši, a
kakšnega posebnega razgleda nam še ne nudi. Po približno uri in pol hoje od
izhodišča, pa prispemo do Orožnove koče na planini za Liscem, od katere se nam
odpre lep razgled proti Triglavu in ostalim okoliškim goram. Od koče
nadaljujemo levo v gozd zmerno navzgor. Pot naprej počasi prehaja iz gozda na
pobočja pod Črno prstjo. Strmina poti začne naraščati, prav tako pa postaja vse
bolj strmo pobočje po katerem hodimo. Že precej strma pot nas pripelje pod
stene Črne prsti. Naprej se vzpnemo ob steni navzgor, nato pa zavijemo levo in
prečimo grapo. Naprej v zmernem vzponu prečimo pobočja proti vzhodu. Le nekaj
metrov pred sedlom se nam priključi pot s planine za Črno goro. Na sedlu se
usmerimo desno in v desetih minutah razgledne hoje pridemo do doma na Črni
prsti. Za vzpon na vrh pa moramo naredi še nekaj korakov.
Črna prst (1844 m) – Veliki
Raskovec (1967 m) – Rodica (1966 m);
S Črne prsti nadaljujemo proti zahodu v smeri Rodice do katere imamo še tri ure hoje. Pot nas sprva vodi po širokem travnatem grebenu, ki pa se hitro zoži in pot se začne strmeje spuščati. Po nekaj minutah spusta se nam z desne priključi pot od planine Osredki, mi pa nadaljujemo po levi (primorski) strani grebena v smeri Vogla. Pot naprej preči zelo strma travnata pobočja, ki so nevarna za zdrs. Pot se nato nekoliko položi in nas pripelje na sedlo Vrata (1721m). Grebenu se ponovno umaknemo na levo in se za tem prečno vzpnemo čez naslednje strmo pobočje. Da pot ni povsem lahka nas opozori spominska plošča. Strmina pobočij nato postopoma popusti in pot se ponovno približa glavnemu grebenu (tu se lahko v 15 minutah povzpnemo na Četrt - lahko brezpotje). Nadaljujemo po razglednem, večinoma s travo poraslem grebenu (proti zahodu), ki se zložno vzpenja proti Konjskemu vrhu, katerega pot obide po levi strani. Za tem se pot rahlo spusti in nas pripelje do neizrazitega sedelca med Konjskim in Poljanskim vrhom. Slednjega pot, ki se ponovno začne rahlo vzpenjati prav tako obide po levi strani in nas za tem pripelje ob vznožje Matajurskega vrha, ki ga bomo opazili na levi strani. Naprej pot preide na gorenjsko stran grebena, kjer preči strma večinoma kamnita pobočja. Na drugi strani se pot vzpne čez pas rušja, za katerim sledi prečenje južnih pobočij Raskovca. Nekoliko višje nas pot pripelje na lep manjši planotast svet, kjer čez travnata pobočja ponovno preidemo na severno stran grebena. Naprej prečimo severna pobočja Suhe Rodice (v zgodnjem poletju možnost snežišča) za katerimi ponovno stopimo na glavni greben. Pot nadaljuje po južni strani grebena ali po njem samim. Med prečenjem, ki večinoma poteka v rahlem do zmernem vzponu prečimo nekaj zelo strmih pobočij, ki so nevarna za zdrs. Ta vse bolj razgledna pot pa nas nato hitro pripelje na vrh Rodice.
S Črne prsti nadaljujemo proti zahodu v smeri Rodice do katere imamo še tri ure hoje. Pot nas sprva vodi po širokem travnatem grebenu, ki pa se hitro zoži in pot se začne strmeje spuščati. Po nekaj minutah spusta se nam z desne priključi pot od planine Osredki, mi pa nadaljujemo po levi (primorski) strani grebena v smeri Vogla. Pot naprej preči zelo strma travnata pobočja, ki so nevarna za zdrs. Pot se nato nekoliko položi in nas pripelje na sedlo Vrata (1721m). Grebenu se ponovno umaknemo na levo in se za tem prečno vzpnemo čez naslednje strmo pobočje. Da pot ni povsem lahka nas opozori spominska plošča. Strmina pobočij nato postopoma popusti in pot se ponovno približa glavnemu grebenu (tu se lahko v 15 minutah povzpnemo na Četrt - lahko brezpotje). Nadaljujemo po razglednem, večinoma s travo poraslem grebenu (proti zahodu), ki se zložno vzpenja proti Konjskemu vrhu, katerega pot obide po levi strani. Za tem se pot rahlo spusti in nas pripelje do neizrazitega sedelca med Konjskim in Poljanskim vrhom. Slednjega pot, ki se ponovno začne rahlo vzpenjati prav tako obide po levi strani in nas za tem pripelje ob vznožje Matajurskega vrha, ki ga bomo opazili na levi strani. Naprej pot preide na gorenjsko stran grebena, kjer preči strma večinoma kamnita pobočja. Na drugi strani se pot vzpne čez pas rušja, za katerim sledi prečenje južnih pobočij Raskovca. Nekoliko višje nas pot pripelje na lep manjši planotast svet, kjer čez travnata pobočja ponovno preidemo na severno stran grebena. Naprej prečimo severna pobočja Suhe Rodice (v zgodnjem poletju možnost snežišča) za katerimi ponovno stopimo na glavni greben. Pot nadaljuje po južni strani grebena ali po njem samim. Med prečenjem, ki večinoma poteka v rahlem do zmernem vzponu prečimo nekaj zelo strmih pobočij, ki so nevarna za zdrs. Ta vse bolj razgledna pot pa nas nato hitro pripelje na vrh Rodice.
Rodica (1966 m) – Vogel (1922 m);
Iz Rodice po slovenski planinski transverzali v smeri Šija (1800 m). Tu na razpotju nadaljujemo v smeri Vogla ter naprej prečimo pobočja Šije in Vrh Dlani proti desni. Po nekajminutnem prečenju omenjenih pobočij, pa pot preide na zahodna pobočja Vrha Dlani, kjer zavije rahlo v levo ter se prične prečno spuščati čez bolj strma pobočja. Po krajšem prečenju prispemo na greben, s katerega se nam odpre lep razgled na primorsko stran, mi pa se po njem spustimo do Vratc (1725 m). Tu se desno navzdol odcepi markirana pot proti planini Zadnji Vogel, mi pa nadaljujemo naravnost ter naprej prečimo bolj strma pobočja na zemljevidih neimenovanega vrha. Sledi še kratek bolj strm spust in pot nas pripelje do naslednjega sedla (1668 m). Tu se nam z desne priključi še ena pot s planine Zadnji Vogel, mi pa nadaljujemo rahlo levo po markirani pešpoti v smeri Vogla. Pot naprej kratek čas nadaljujemo po grebenu, nato pa pot zavije rahlo v desno, kjer preide v pas ruševja. Ruševje se hitro konča, nas pa zmerno strma pot vodi čez nekaj pobočij, nato pa se vrne na greben, kjer se za kratek čas strmo vzpne. Sledi kratek nekoliko izpostavljen prehod, nato pa pot preide na severna pobočja Vogla, kjer lahko v zgodnjem poletju naletimo na snežišča. Po prečenju pobočja pod Voglom, se pot nekoliko strmeje vzpne in nas pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo ostro levo v smeri Vogla (naravnost Globoko in Komna). Sledi vzpon do sedla med Voglom in Vrhom Krnic, s katerega se nam odpre lep razgled na primorsko stran. Tu nadaljujemo levo po razglednem grebenu, po katerem se v nekaj minutah povzpnemo na vrh 1922 m visokega Vogla.
Iz Rodice po slovenski planinski transverzali v smeri Šija (1800 m). Tu na razpotju nadaljujemo v smeri Vogla ter naprej prečimo pobočja Šije in Vrh Dlani proti desni. Po nekajminutnem prečenju omenjenih pobočij, pa pot preide na zahodna pobočja Vrha Dlani, kjer zavije rahlo v levo ter se prične prečno spuščati čez bolj strma pobočja. Po krajšem prečenju prispemo na greben, s katerega se nam odpre lep razgled na primorsko stran, mi pa se po njem spustimo do Vratc (1725 m). Tu se desno navzdol odcepi markirana pot proti planini Zadnji Vogel, mi pa nadaljujemo naravnost ter naprej prečimo bolj strma pobočja na zemljevidih neimenovanega vrha. Sledi še kratek bolj strm spust in pot nas pripelje do naslednjega sedla (1668 m). Tu se nam z desne priključi še ena pot s planine Zadnji Vogel, mi pa nadaljujemo rahlo levo po markirani pešpoti v smeri Vogla. Pot naprej kratek čas nadaljujemo po grebenu, nato pa pot zavije rahlo v desno, kjer preide v pas ruševja. Ruševje se hitro konča, nas pa zmerno strma pot vodi čez nekaj pobočij, nato pa se vrne na greben, kjer se za kratek čas strmo vzpne. Sledi kratek nekoliko izpostavljen prehod, nato pa pot preide na severna pobočja Vogla, kjer lahko v zgodnjem poletju naletimo na snežišča. Po prečenju pobočja pod Voglom, se pot nekoliko strmeje vzpne in nas pripelje na označeno razpotje, kjer nadaljujemo ostro levo v smeri Vogla (naravnost Globoko in Komna). Sledi vzpon do sedla med Voglom in Vrhom Krnic, s katerega se nam odpre lep razgled na primorsko stran. Tu nadaljujemo levo po razglednem grebenu, po katerem se v nekaj minutah povzpnemo na vrh 1922 m visokega Vogla.
Vogel (1922 m) – koča na planini
Razor (1315 m);
Po nezahtevnem grebenu se spustimo na sedlo med Voglom in Žabiškim Kukom. Prečno se dokaj strmo spustimo, skozi rušje in do razpotja (desno Globoko). Od tu skozi gozd proti planini Razor.
Po nezahtevnem grebenu se spustimo na sedlo med Voglom in Žabiškim Kukom. Prečno se dokaj strmo spustimo, skozi rušje in do razpotja (desno Globoko). Od tu skozi gozd proti planini Razor.
PRENOČITEV
Koča na planini Razor (1315 m) – Vrh nad
Škrbino (2054 m);
Od koče se usmerimo nazaj na pot v smeri Škrbine in Vogla. Po nekaj minutni zložni hoji pa nas pot pripelje na naslednje razpotje, kjer pa nadaljujemo naravnost v smeri Škrbine (desno Vogel). Pot naprej se obrne rahlo proti levi in se zmerno vzpenja čez pobočja porasla z rušjem. Ko pa nas pot pripelje do naslednjega razpotja na višini približno 1500m, nadaljujemo levo v smeri Škrbina sedlo (desno Vrh nad Škrbino - južna pot). Pot kmalu za tem pride iz rušja na zanimiva pobočja, kjer bomo na naši desni strani opazili strme skalne plošče, ki tvorijo za plezalce zanimivo steno, ki pa ni pretirano strma. Pot naprej se prečno vzpne čez melišče do sedla Škrbina, ki se nahaja na višini 1910m. Od sedla na katerem je tudi razpotje nadaljujemo desno po južni strani grebena v smeri Vrha nad Škrbino (levo Tolminski Kuk). Pot nas nato po strmem, rahlo krušljivem pobočju pripelje na strma severna pobočja. Tu pridemo do jeklenic ob katerih se strmo vzpenjamo. Pot nato zavije v desno, kjer se s pomočjo nekaj skob ponovno povzpnemo na južno stran grebena. Na južni strani se pot še nekajkrat strmo vzpne ob jeklenici, nato pa postane pot postopno manj zahtevna. Sledi še približno deset minut hoje po razglednem grebenu proti vrhu. Nekaj metrov pod vrhom se nam z desne priključi tudi nekoliko lažja direktna pot s planine Razor.
Od koče se usmerimo nazaj na pot v smeri Škrbine in Vogla. Po nekaj minutni zložni hoji pa nas pot pripelje na naslednje razpotje, kjer pa nadaljujemo naravnost v smeri Škrbine (desno Vogel). Pot naprej se obrne rahlo proti levi in se zmerno vzpenja čez pobočja porasla z rušjem. Ko pa nas pot pripelje do naslednjega razpotja na višini približno 1500m, nadaljujemo levo v smeri Škrbina sedlo (desno Vrh nad Škrbino - južna pot). Pot kmalu za tem pride iz rušja na zanimiva pobočja, kjer bomo na naši desni strani opazili strme skalne plošče, ki tvorijo za plezalce zanimivo steno, ki pa ni pretirano strma. Pot naprej se prečno vzpne čez melišče do sedla Škrbina, ki se nahaja na višini 1910m. Od sedla na katerem je tudi razpotje nadaljujemo desno po južni strani grebena v smeri Vrha nad Škrbino (levo Tolminski Kuk). Pot nas nato po strmem, rahlo krušljivem pobočju pripelje na strma severna pobočja. Tu pridemo do jeklenic ob katerih se strmo vzpenjamo. Pot nato zavije v desno, kjer se s pomočjo nekaj skob ponovno povzpnemo na južno stran grebena. Na južni strani se pot še nekajkrat strmo vzpne ob jeklenici, nato pa postane pot postopno manj zahtevna. Sledi še približno deset minut hoje po razglednem grebenu proti vrhu. Nekaj metrov pod vrhom se nam z desne priključi tudi nekoliko lažja direktna pot s planine Razor.
Vrh nad Škrbino (2054 m) –
Tolminski Kuk (2085 m);
Z Vrha nad Škrbino se spustimo nazaj na sedlo Škrbina, tu se nam odpre lep pogled na gorenjsko stran, mi pa na razpotju nadaljujemo levo v smeri Kuka (desno Vrh nad Škrbino, naravnost navzdol planina za Migovcem, Komna, Vogel in Ukanc). Pot naprej se prične prečno vzpenjati čez strme plošče, nato pa se tako pot, kot tudi pobočje nekoliko položita. Pot naprej preide pod krajšo steno Vrha Kont, nato pa se prične zložno spuščati čez občasno bolj strmo melišče. Pot naprej po primorski strani preči še Podrto goro in Mali vrh, nato pa se vrne na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, katerega pa doseže ravno na sedelcu med Malim vrhom in Zelenim vrhom. Od tu nadaljujemo v isti smeri, le da pot s pobočij preide na mestoma izpostavljen greben. Markirani poti, ki se občasno kar strmo vzpne, nato ob vse lepših razgledih, sledimo vse do travnatega Zelenega vrha. Z Zelenega vrha se spustimo po markirani poti, ki se prične strmeje spuščati proti zahodu. Pobočje po katerem se spuščamo se hitro zoži in pot nas pripelje na ozek ter nekoliko izpostavljen greben. Tu se pot položi, mi pa hitro dosežemo sedelce, s katerega se pričnemo vzpenjati proti Tolminskemu Kuku. Nad sedelcem nas čaka kratek strm vzpon, nato pa pot preide na greben, po in ob katerem se vzpenjamo do najvišjega vrha Spodnjih Bohinjskih gora.
Z Vrha nad Škrbino se spustimo nazaj na sedlo Škrbina, tu se nam odpre lep pogled na gorenjsko stran, mi pa na razpotju nadaljujemo levo v smeri Kuka (desno Vrh nad Škrbino, naravnost navzdol planina za Migovcem, Komna, Vogel in Ukanc). Pot naprej se prične prečno vzpenjati čez strme plošče, nato pa se tako pot, kot tudi pobočje nekoliko položita. Pot naprej preide pod krajšo steno Vrha Kont, nato pa se prične zložno spuščati čez občasno bolj strmo melišče. Pot naprej po primorski strani preči še Podrto goro in Mali vrh, nato pa se vrne na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, katerega pa doseže ravno na sedelcu med Malim vrhom in Zelenim vrhom. Od tu nadaljujemo v isti smeri, le da pot s pobočij preide na mestoma izpostavljen greben. Markirani poti, ki se občasno kar strmo vzpne, nato ob vse lepših razgledih, sledimo vse do travnatega Zelenega vrha. Z Zelenega vrha se spustimo po markirani poti, ki se prične strmeje spuščati proti zahodu. Pobočje po katerem se spuščamo se hitro zoži in pot nas pripelje na ozek ter nekoliko izpostavljen greben. Tu se pot položi, mi pa hitro dosežemo sedelce, s katerega se pričnemo vzpenjati proti Tolminskemu Kuku. Nad sedelcem nas čaka kratek strm vzpon, nato pa pot preide na greben, po in ob katerem se vzpenjamo do najvišjega vrha Spodnjih Bohinjskih gora.
Tolminski Kuk (2085 m) – Vrh
Planje (1971 m) – Mahavšček (2008 m);
Iz TK se spustimo sedlo Planja. Nadaljujemo naravnost in po razmeroma strmi poti sledimo do vrha Planje, le tega pa dosežemo o 15 minutah nadaljnje hoje. Iz VrP po grebenu prečimo od Ksera (1900 m), sledi spust na sedlo med Kserom in Vrhom Škrli (1926 m). Nadaljujemo v smeri Bogatina (desno navzdol planina Govnjač) po stari vojaški mulatjeri, ki naprej preči pobočja Vrha Škrli. Nekoliko naprej nas pot pripelje na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, pot pa se še nekaj časa povsem lahkotno vzpenja. Višje se greben nekoliko zoži, pot pa se začne strmeje vzpenjati proti Mahavščku, katerega vrh dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Iz TK se spustimo sedlo Planja. Nadaljujemo naravnost in po razmeroma strmi poti sledimo do vrha Planje, le tega pa dosežemo o 15 minutah nadaljnje hoje. Iz VrP po grebenu prečimo od Ksera (1900 m), sledi spust na sedlo med Kserom in Vrhom Škrli (1926 m). Nadaljujemo v smeri Bogatina (desno navzdol planina Govnjač) po stari vojaški mulatjeri, ki naprej preči pobočja Vrha Škrli. Nekoliko naprej nas pot pripelje na glavni greben Spodnjih Bohinjskih gora, pot pa se še nekaj časa povsem lahkotno vzpenja. Višje se greben nekoliko zoži, pot pa se začne strmeje vzpenjati proti Mahavščku, katerega vrh dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Mahavšček (2008 m) – Bogatin
(1977 m) – Vratca (1803 m) – Dom pri Krnskih jezerih;
Z Mahavščka se spustimo po razgledni grebenski poti, ki nas po nekaj minutah spusta pripelje na sedlo med Mahavščkom in Bogatinom. S sedla nadaljujemo po strmi in rahlo izpostavljeni grebenski poti, po kateri se v dobrih 10 minutah nadaljnje hoje povzpnemo na vrh Bogatina. Iz M na Bogatin 0.5 ure. Sledi spust na Vratca oziroma Bogatinsko sedlo. Na sedlu nadaljujemo v smeri Krna in Krnskega jezera po poti, ki se postopoma prične spuščati. Pot, ki poteka po stari vojaški mulatjeri, nas že po nekaj minutah spusta pripelje na pobočja, ki so deloma porasla z rušjem. Še nekoliko nižje se v levo odcepita dve poti, ki vodita na Krn (Krn mimo Vrha nad Peski in čez Batognico), mi pa v obeh primerih nadaljujemo naravnost po še naprej spuščajoči se poti. Naprej se pot položi, z leve pa se nam priključi pot z Malega Šmohorja. Sledi nekaj minut lahkotne hoje in pot nas pripelje na planino Duplje, kjer na razpotju nadaljujemo levo v smeri Krnskega jezera in Krna (desno dom pri Krnskih jezerih in dolina Lepene).
Z Mahavščka se spustimo po razgledni grebenski poti, ki nas po nekaj minutah spusta pripelje na sedlo med Mahavščkom in Bogatinom. S sedla nadaljujemo po strmi in rahlo izpostavljeni grebenski poti, po kateri se v dobrih 10 minutah nadaljnje hoje povzpnemo na vrh Bogatina. Iz M na Bogatin 0.5 ure. Sledi spust na Vratca oziroma Bogatinsko sedlo. Na sedlu nadaljujemo v smeri Krna in Krnskega jezera po poti, ki se postopoma prične spuščati. Pot, ki poteka po stari vojaški mulatjeri, nas že po nekaj minutah spusta pripelje na pobočja, ki so deloma porasla z rušjem. Še nekoliko nižje se v levo odcepita dve poti, ki vodita na Krn (Krn mimo Vrha nad Peski in čez Batognico), mi pa v obeh primerih nadaljujemo naravnost po še naprej spuščajoči se poti. Naprej se pot položi, z leve pa se nam priključi pot z Malega Šmohorja. Sledi nekaj minut lahkotne hoje in pot nas pripelje na planino Duplje, kjer na razpotju nadaljujemo levo v smeri Krnskega jezera in Krna (desno dom pri Krnskih jezerih in dolina Lepene).
PRENOČITEV
Dom pri Krnskih jezerih – Vrh nad
Peski (2176 m);
Zložna pot pa nas po nadaljnjih nekaj minutah pripelje do bisera Krnskega pogorja. Pred seboj namreč zagledamo Krnsko jezero in ob njem vabljive travnike za počitek. Markirana pot nas nato vodi po levi strani jezera ob vznožju melišča Malega Šmohorja. Na drugi strani jezera se pot obrne rahlo v levo in se nato vzpne po nekoliko bolj strmem pobočju, kjer se nam nekoliko višje priključi nemarkirana (zgornja) pot, ki v prečnem vzponu preči melišča nad Krnskim jezerom (ta pot je nekoliko krajša, a izpostavljena padajočemu kamenju). Pot nato zavije nekoliko desno in nas pripelje na obsežne nanose hudourniškega proda, ki se končajo na planini na Polju. Ob čudovitih pogledih na okoliške vrhove prečimo travnato planino na Polju (na desni strani, nekoliko stran od markirane poti bomo opazili lovsko kočo) in se za njo pričnemo vzpenjati po manjši dolinici. Pot se nato nekoliko bolj vzpne in nas kmalu pripelje na neoznačeno razpotje. Markirana pot, ki vodi proti Krnski škrbini tu zavije desno, mi pa nadaljujemo naravnost po neoznačeni poti, ki nas v zmernem vzponu pripelje do prevala Prag, kjer ponovno stopimo na markirano pot. Na Pragu, kjer je označeno razpotje, nadaljujemo levo v smeri koče na planini Razor (desno Batognica in Krn, naravnost navzdol jezero v Lužnici) po poti, ki preči pobočja Vrha nad Peski. Po približno 10 minutah prečenje melišč pod Vrhom na Peski, bomo prišli manjše razpotje, kjer nadaljujemo levi v smeri "V. Peski". Pot naprej se v nekaj minutah vzpne na manjše travnato sedelce, nato pa se nadaljuje po vse bolj razgledni in občasno tudi kar precej strmi poti. Tej razgledni in razmeroma strmi poti, nato sledimo vse do Vrha nad Peski, le tega pa dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Zložna pot pa nas po nadaljnjih nekaj minutah pripelje do bisera Krnskega pogorja. Pred seboj namreč zagledamo Krnsko jezero in ob njem vabljive travnike za počitek. Markirana pot nas nato vodi po levi strani jezera ob vznožju melišča Malega Šmohorja. Na drugi strani jezera se pot obrne rahlo v levo in se nato vzpne po nekoliko bolj strmem pobočju, kjer se nam nekoliko višje priključi nemarkirana (zgornja) pot, ki v prečnem vzponu preči melišča nad Krnskim jezerom (ta pot je nekoliko krajša, a izpostavljena padajočemu kamenju). Pot nato zavije nekoliko desno in nas pripelje na obsežne nanose hudourniškega proda, ki se končajo na planini na Polju. Ob čudovitih pogledih na okoliške vrhove prečimo travnato planino na Polju (na desni strani, nekoliko stran od markirane poti bomo opazili lovsko kočo) in se za njo pričnemo vzpenjati po manjši dolinici. Pot se nato nekoliko bolj vzpne in nas kmalu pripelje na neoznačeno razpotje. Markirana pot, ki vodi proti Krnski škrbini tu zavije desno, mi pa nadaljujemo naravnost po neoznačeni poti, ki nas v zmernem vzponu pripelje do prevala Prag, kjer ponovno stopimo na markirano pot. Na Pragu, kjer je označeno razpotje, nadaljujemo levo v smeri koče na planini Razor (desno Batognica in Krn, naravnost navzdol jezero v Lužnici) po poti, ki preči pobočja Vrha nad Peski. Po približno 10 minutah prečenje melišč pod Vrhom na Peski, bomo prišli manjše razpotje, kjer nadaljujemo levi v smeri "V. Peski". Pot naprej se v nekaj minutah vzpne na manjše travnato sedelce, nato pa se nadaljuje po vse bolj razgledni in občasno tudi kar precej strmi poti. Tej razgledni in razmeroma strmi poti, nato sledimo vse do Vrha nad Peski, le tega pa dosežemo po nekaj minutah nadaljnje hoje.
Vrh nad Peski (2176 m) –
Batognica (2164 m);
Iz VnP se spustimo nazaj na sedlo Na Pragu, od tu po poti, ki se zmerno vzpenja po vršnem pobočju Batognice. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do vrha, le tega pa dosežemo po 15 minutah nadaljnje hoje.
Iz VnP se spustimo nazaj na sedlo Na Pragu, od tu po poti, ki se zmerno vzpenja po vršnem pobočju Batognice. Tej vse bolj razgledni poti nato sledimo do vrha, le tega pa dosežemo po 15 minutah nadaljnje hoje.
Batognica (2164 m) – KRN (2244 m)
– Zavetišče na planini Kuhinja (991 m);
 |
| ... iz Krna proti Krnskemu jezeru ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar