Danes po službi in "seneni kmečki tlaki" skočil pogledat še na Nanos. Danes z bolj malo plezanja in več sledenja gamsovim stezam, družbo pa mi je tokrat delal Tomaž. Vzpon sva začela po Strmi poti, na razpotju zavila na Janezovo, nato pa preko grap in polic sledila stezam do vrha Pleše. Vreme je bilo res pravo za prekomerno potenje ... na parkirišču je termometer v avtu kazal 34°C, z velikim deležem vlage v zraku je bilo res popolno ... šele višje na policah se je začutilo nekaj blažilne sapice. Precej lažje od naju in z bistveno manj potenja se je gibala gamsja družina, katera je v nekaj minutah "zlezla" Veteransko, se spustila po grapi navzdol in nato prečila pod nama proti Vipavski dolini ... res neverjetne živali! Na travnato pobočje sva prišla tik pod oddajnikom na Pleši, malo bolj levo (eno grapo) od izstopa iz Veteranske. Po krajšem predahu in manjšem "prepiru" kje sestopiti, sva se odločila za prečenje pobočja proti Strmi poti. V dežju oziroma ob mokri travi ne vem, če bi se odločil za to varianto? Kar lep naklon in drsno travno pobočje ... ne hvala! Za dva do tri litre lažja, sva po treh urah bila pri avtu. Lepa tura, fotoaparat pa poln fotografij ... za naslednjo idejo.
 |
| ... Strma pot na Nanos, varljivo senčna in realno vroča ... |
 |
| ... podobno že videl v Glinščici ... |
 |
| .... ideja? ... |
 |
| .... pogled proti Postojni, katera je skrita zadaj ;) ... |
 |
| ... oddajniki so varljivo blizu ... |
 |
| ... izstop Veteranske, tule lezla zadnjič z Vidom ... |
 |
| ... prečenje travnatega pobočja - mi dva! |
 |
| ... navzdol po Strmi zavarovani poti ... |
 |
| ... ni lepo motiti pri večerji, zato tile očitajoči pogledi ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar