V soboto sem si vzel skoraj celotno dopoldne za spanje ... pa saj sem ga bil potreben po poznem prihodu iz Švedske in celodnevnem utrujajočem čakanju na letalih in letališčih. Spanje, no skoraj nezavest, do 11.ure dopoldne. Neprecenljivo! Popoldne sem se udeležil sestanka glede organizacije in izvedbe pokalnega tekmovanja v Gasilski disciplini - Fire Combat. PGD Rakek sodeluje kot organizator ene izmed šestih pokalnih tekem - datum tekmovanja na Rakeku je 18. junij. In ja, čaka nas kar precej dela! Letošnje leto bo za nas tekmovalce naporno, razburljivo in adrenalinsko ... poleg že zgoraj omenjenih šestih pokalnih tekem nas čaka še ena nepokalna tekma FC v Šenčurju pri Celju, Gasilski izziv v Idriji, Gasilski boj v Leskovcu, Fire Combat v Balah (HR), Riječke vatre (HR), Firefighter combat challenge (predvidoma v Kopru), ... pa še kakšna tekma vmes, mogoče tudi kakšen gasilski relly? Ja, res bo lepo gasilsko leto. Erika se ga že veseli ;)
Po sestanku smo šli z Tino in Renatom še v Portusa na eno pijačko in nekaj položit na zob. Pice so še vedno enako dobre in enako velike - vsem štirim nam je "komaj" uspelo zmazati eno. Vmes pade še dokončni dogovor glede nedeljskega obiska term Snovik, nato pa samo še spat - še vedno mi manjka nekaj uric.
Nedelja je turobna, deževna in primerna ravno za poležavanje v toplicah. Ker vemo, da plavanje človeka zlakotni smo preventivno poiskali gostilno - našli smo Izbo. Prekleto dobra hrana! Domači rezanci na 101 način, sladice (mene osebno ne ganejo) in za konec še domače višnjevo žganje. Bomba! Čeprav sem kasneje ugotovil, da imam poleg "alergije" na borovnice tudi "alergijo" na višnje. Pa vseeno! Nad termami Snovik nisem bil kaj posebno impresioniran, en notranji bazen in en zunanji z tobogani, kateri pa v zimskem času ne deluje. Pa vendar ni slabo urejeno in bazen je bazen! Ker je bila nedelja in so te terme edine v tem delu Slovenije je bila posledična kar precejšnja gneča, vendar smo si vseeno izborili ležalnike ... sledilo je namakanje in skupinsko poležavanje. Za zaključek nedelje smo si privoščili še večerjo v kitajski restavraciji na Brezovici, kjer sem med drugim srečal sošolca iz tečaja za gasilske častnike.
Ponedeljek je bil rezerviran za tradicionalni valentinov skok v Blejsko jezero - zame tokrat prvič. Z eno besedo: BOMBA! Drugo leto ponovimo ...
... valentinovi skakalci v vodo ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar