Moj blog....: Dovška Baba, 1891m

Sobota je bila ponovno namenjena goram in gasilcem ... gore dopoldne in gasilci proti večeru. Tokrat sva se s sodelavcem odpravila proti Dovjam - smer Dovška Baba. Prvotno je bil cilj drug ...Veliko Kladivo (2094m) in okoliški vrhovi ... vendar sva se mu zaradi povečane nevarnosti plazov odpovedala. V Logatcu poberem sodelavca in "hajd" že sva na poti proti Gorenjski. V Dovjah sledim cesti skozi vas vse do mostu in manjše vodne elektrarne, zadnjih nekaj 100m po makedamu, vse do manjšega parkirišča. Kljub zame pozni uri, izpred avta sva štartala šele ob 8:30, smo hodili proti vrhu samo trije - midva in še en gornik, kateri pa je odnehal pri planšarski koči Dovška Rožca. Zaradi megle v spodnjem delu, slabše markiranosti in neshojene poti sva imela kar malo sreče z najinim so-gornikom. Njegove stopinje so naju vodile vse do zgoraj omenjene planšarske koče, kljub temu pa sva imela kar nekaj dela z gaženjem v novozapadli sneg. Megla naju zapusti tik nad gozdno mejo, kjer mešan gozd smreke in bukve zamenja ruševje, macesen in travniki (trenutno prekriti s snežno odejo). Odprejo se prvi prekrasni pogledi na Julijske alpe, dolino Save in Ljubljansko kotlino ... prekrasno, spodaj megleno morje in pri nama sonček. Kaj hočeš lepšega? Pri Rožci si privoščiva daljši počitek, izmenjava nekaj besed in uživava v razgledih. Od tu naprej greva sama, čaka naju novozapadli sneg in nobene gazi ... fino! Zadnje pol ure se tako mučiva z gaženjem (na mesta do kolen) in pogledom na vrh ... več časa kot hodiva, dlje je vrh! Na grebenu začne tudi močneje pihati, o tem pričajo opasti, katere razkazujejo svojo lepoto proti prepadni Avstrijski strani! Sam vrh je kar precej spihan in doseževa ga kot prva pešaka danes, pred nama ga osvojijo le trije turni smučarji, ki kmalu odsmučajo proti dolini. Malo sva "fouž", saj naju čaka še dokaj naporen sestop v dolino. Z fenomenalnimi razgledi je najin tri urni trud poplačan, nadaljnih 20 minut uživava in se sončiva na vrhu. Sam spust opraviva v eni uri in pol, se preoblečeva in odpeljeva v Mojstrano. Od zunaj si na hitro ogledava naš Planinski muzej (kdo jim je dal dovoljenje za tako gradnjo, kakor vem se morajo vse zgradbe skladati z arhitekturnimi značilnostmi okolice?) in nato končno spijeva prisluženo pivo! Še en manj obiskan in zelo lep razgledni vrh. Hvala Matija za predlog!