Sončno nedeljsko popoldne je bilo idealno, da spet skočim do mojih najbližjih skal - ja, spet na Gradiško turo! Tokrat sem s sabo zvlekel še starše, da se malo razgibamo po kosilu. Vroče spomladansko sonce je neusmiljeno žgalo ... posebej po južnem ostenju Gradiške, kjer se vzpenjajo poti in kmalu je lilo iz mene in ostalih, kateri so se namenili ta dan povzpeti na vrh. Posebej veliko dela je imela skupina hrvaških planincev, katero sem med vzponom srečal malo nad počivalno polico in kasneje med sestopom cca. 100m nižje. Tokrat je bila tura vsa v zelenju in nad steno pokrita z cvetjem, spodaj pa so zorele prve češnje - že vabljivo rdeče in primerne za "rabutanje". Saj ne da bi jih poizkusil ....
|
... stena v zelenju ... |
|
... skupina, katero sem prehitel na poti navzgor in kasneje še navzdol ... |
|
... po izstopu iz zavarovanega dela - kamen, rastlinje in sonce! |
|
... cvetje ... |
|
... tihožitje ... |
Naslednji teden me je čakala službena pot v Nemčijo na sejem
MOW, ki je sicer zaprtega tipa in namenjen predvsem kupcem in večjim trgovskim hišam. Tu razstavljajo večji proizvajalci pohištva (masivnega, furniranega, foliranega in tapeciranega) z namenom prodati svoje proizvode tem
"korporacijam". Za sejem ni potrebno kupiti vstopnice, vstopa se z vizitkami .... zanimiv princip, poleg tega pa še veliko dobre in zastonj hrane (hrana je plačana iz najemnin razstavnih prostorov). O opažanjih iz sejma ne bom pisal, saj vam večini ne bo zanimivo ... je bilo pa za nas toliko bolj! Med vožnjo proti našemu hotelu, mimogrede 11 ur vožnje in 1100km je ubijalskih, sem na počivališču srečal tudi Habjan Jaka-ta ... ne moreš verjeti, v Sloveniji se ne moremo dobiti, a dobimo se v Nemčiji?! Svet je res majhen, Slovenci pa povsod! Opazil sem tudi veliko fotovoltaike, nekje cela polja pa tudi nekaj posledic - poslopja pogorela do tal. Očitno imajo gasilci v Nemčiji res precej več posredovanj in izkušenj z fotovoltaiko. Pri nas se šele začenja ... bomo videli - kot skoraj v vsaki stvari je tudi tu rezilo na obeh straneh. Sama vožnja po avtocestah je zgodba zase, tempomat in brez omejitev - skoraj rajsko, če nebi bilo cestne zapore vsakih nekaj 10km ... pa nej še kdo reče, da v nemčiji in avstriji ni zapor. Pa ravno tako so bila nekatera gradbišča sredi dneva prazna! Ob povratku smo se ustavljali še v
XXXLutz-ovih trgovinah, kjer smo preverjali naš program Marco. V petek dopoldne je sledil obisk še zadnjih dveh trgovin nato pa počasi proti Šentilju ... nekateri domov, jaz pa naprej na Hrvaško na Fire Combat v Bale. Med našo odsotnostjo so na Brest pohištvo predstavili novo
multifunkcionalno pohištvo, katero je nastalo v sodelovanju podjetij Brest, Svea, Silvaprodukt in Kolpa ... žal se leto ni izšlo za še eno sodelujoče podjetje - Tom oblazinjeno pohištvo, katero ta trenutek ne obstaja več. Žalostno!
|
... redko videno pri nas .... |
|
... polje fotovoltaičnih celic ... |
|
... dokaz da smo stali tudi v kolonah ... |
|
... v avstriji smo spali v Euro hotelu, ki .... |
|
... je imel na prijavnem avtomatu 3 svetovne jezike: ANG, NEM in Hrvaščino ... |
|
... zanimive omejitve v Nemčiji ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar