Hudič mi ni dal miru ... ponovno smo bili v Glinščici. Tokrat v malo večjem številu: Jure in jaz v bolj plezalnem elementu, Viktor in Ana pa v ferratah. Zmotila nas ni niti slaba napoved za primorski del Slovenije ... kasneje se je izkazalo, da smo spet ravno za prav ušli prvim kapljam. Ob prihodu so nas presenetili divji merjasci, ki so dobrih 10m stran od nas prečkali cesto ... danes pač nismo bili edini obiskovalci te doline. Po prvem ogledu sva se z Juretom vrgla v Austriano (eno izmed mnogih zastavljenih smeri) ... namen je bil preizkusiti novo plezalno opremo, predvsem nove zatiče. Med tem, ko sva midva hitro dobivala višince in preizkušala opremo je drugi del ekipe pridno delal na ferratah. Vreme je bilo ravno prav hladno, da ni bilo pretiranega potenja, a še vedno ugodno za plezanje ... brez nadležnega nohtanja. Za naslednji zmenek sva se z Juretom odločila za Elizo, mogoče pa še kako njeno sosedo ... bova videla koliko moči nama bo pustila!
Seveda ni zaključka brez piva, nekateri so začuda pili tudi kakav? ... nekoliko je potrla le slaba postrežba. Očitno nismo tako dobrodošli kot naši zahodni sosedje ... gostilnica pač stoji tik ob meji na naši strani. Pa smo vseeno preživeli ... toliko za zadnji praznični dan, drugi teden pa se piše že nova zgodba!
 |
| ... priprava na plezanje... |
 |
| ... in varovanja ... |
 |
| ... tule gre izbrana smer, ravno prav razgibana ... |
 |
| ... na polički, tik pred sidriščem ... |
 |
| ... varovanje na zgornjem sidrišču in Jure v elementu ... |
 |
| ... le kje bi potegnil? Najbrž kar tule čez kaminček ... |
 |
| ... varovanje na drugem sidrišču ... |
 |
| ... med tem na ferrati ... |
 |
| ... suvereno čez skok ... |
 |
| ... pospravljanje opreme ... |
 |
| ... spust proti izhodišču ... |
 |
| ... še skupinska, moški del ekipe ... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar