Lipa

Tokrat nekaj o enem izmed naših državnih simbolov - o Lipi ... pogled iz strani lesarja, pa tudi malo bolj na splošno. Ja vem, gozdarji boste lahko povedali o njej še kaj več iz drugega vidika, ... lepo prosim, spodaj so komentarji in dopolnite ta opis.

Lipa, po latinsko Tilia platyphyllos  je že dolgo časa simbol: v antiki simbol prijateljstva, za ljudstva srednje Evrope je bila drevo življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti, za Slovane pa je lipa predstavljala žensko milino, lepoto, srečo in zakonsko ljubezen. Zato ima / je imela vsaka slovenska vas vsaj eno lipo pod katero so se srečevali, praznovali in posvetovali. Tudi zdaj težko najdemo vas, zaselek, trg ... kateri bi bil brez tega simbolnega drevesa. Nekatere so zelo stare, vendar žal tudi v zelo slabem stanju saj debla hitro začnejo votleti. Eno izmed večjih in najstarejših lip v Sloveniji najdemo v naši neposredni bližini - na Uncu. Mogočna lipa, katere obseg debla znaša šest metrov in pol, je bila verjetno posajena ob prenovi cerkve sv.Martina. Ocenjena starost je preko 400 let. Zavidljiva starost pa še vedno vsako leto znova meče mogočno senco na okolico! 

V sloveniji ne najdemo čistih lipovih sestojev, v nižinah jo največkrat najdemo v družbi hrasta in bukve, v gorskem pasu pa v družbi jesena in gorskega javorja. Zelo pogosta pa je kot okrasno drevo na vrtovih, parkih, trgih... itd. Lipa je srednje in južno evropska vrsta, najdemo jo od juga Velike Britanije pa do Krima (Mala Azija). Najraje raste na apnenih, zračnih, dovolj vlažnih in z minerali bogatimi tlemi. Občutljiva pa je na onesnažen zrak, sušo in mraz. 

Pa si poglejmo še "suho-parni" lesarski opis drevesa:

Lipa je do 40m visoko drevo, ki ima na prostem kratko deblo in veliko, mogočno krošnjo. V sestoju je deblo dolgo, ravno in polnolesno, krošnja pa manjša in okrogla. Je raztreseno porozna vrsta, ki nima obarvane jedrovine. V redkih izjemah se pojavi temnejše obarvan les - diskoloriran les. Sam les je rumenkasto bel, motnega sijaja in nima dekorativnega videza. Branike niso izrazite, traheje in trakovi se na prečnem prerezu slabo vidijo. Lipovina je mehka, srednje gosta ter dokaj plastična, elastična in cepljiva. Gostota lipovine niha v odvisnosti od rastišča in vrste (velikolistna, malolistna,...). Sam les nima trajnosti, se zelo krči (po dolgotrajnem in počasnem sušenju pa je stabilna!), nagnjen je k pokanju in obarvanju. Zaradi svojih lastnosti pa se zelo dobro struži in rezlja. Najpogostejše "napake" v lesu so: krivost, razpoke, grče, obarvanja zaradi gliv, trohnoba in insekti. Zakaj napake v navedku? Zame so to prave vrednosti lesa. Les je lep ravno zaradi takih napak! Les lipe se uporablja v splošnem mizarstvu, strugarstvu in rezbarstvu. V poštev pride tudi pri vezanem lesu, mizarskih ploščah (sredice), vlaknenih ploščah in papirju. Znana je tudi uporaba za imitacijo vrednejših drevesnih vrst, npr. ebenovine. 

Še veliko se lahko pove o lipi .....