Pred dnevi našel izredno zanimivo in uporabno gradivo za obiskovalce ferrat - uličarje, kot jim/nam pravijo nekateri ... avtor Mijo Kovačevič (S51KO). O samem postavljanju ferrat so bile, so in bodo dileme ali je vredno uničevati naravno lepoto sten z železjem. Zame je okej, dokler jih ni preveč in da jih ne vsilijo vsepovsod po naših prelepih vršacih! Osebno itak nikoli ne bom plezal drugače kot po ferratah ... me je malo preveč skupaj. Ni pa napačno, če jih postavijo na takih stenah kot je v Vinski Gori - z vsemi dovoljenji in soglasji. Tako ali tako je pri ferratah cilj premagati zastavljeno smer in ne doseči točno določen vrh - vsaj pri večini ferrat. Poleg tega pa je pri naših sosedih (Italija, Avstrija) ker nekaj teh poti in ljubitelji gremo lahko tudi tja. Naše gore pa naj ostanejo take kot so, čeprav že zdaj malo preveč obremenjene z posebno vrsto sesalcev (glej sliko spodaj) ...
Pa naj bo zadosti! Gremo na povzetek ....
Poznamo več težavnostnih stopenj in prav tako več vrst sistemov označevanja glede na posamezno državo. Slovenija je specifična ker ne pozna klasificiranja ferrat, imamo samo delitev planinskih poti na lahke poti, zahtevne poti in zelo zahtevne poti (tu nekje bi sodile tudi ferrate). Poglejmo si nekaj težavnostnih stopenj glede na državo: Avstrija (oznake od A do E, redkeje do E/F), Nemčija (K1 do K6, KS1 do KS6 ali numerično od 1 do 6), Italija (F, MD, D, MD, ED ... začetnice besed) in Francija (F, PD, D, TD, ED ... začetnice besed). Pomen oznak pri najpogosteje uporabljani avstrijski klasifikaciji:
A - LAHKA: nezahtevne varovane stope, lestve z blagim naklonom, klini na nezahtevnem terenu. Jeklenica nam služi samo kot pripomoček za držanje, izpostavljeni prehodi so redki oziroma jih ni. Pot je primerna tudi za mlajše in začetnike.
B - DELNO ZAHTEVNA: bolj strm naklon stene, izpostavljeni odseki. Strme in daljše lestve, klini in večja zahtevnost plezanja. Obvezno je varovanje na izpostavljenih delih, potrebna je tudi moč zaradi težjih odsekov.
C - ZAHTEVNA: Zelo pogosti izpostavljeni predeli, strm do zelo strm teren, tudi previsne ali navpične stene, katere se premaguje z velikimi napori. Nekateri odseki so sestavni del velikih plezalnih tur, samovarovanje je samoumevno. Pogojno primerno za začetnike.
D - ZELO ZAHTEVNA: pokončna, deloma previsna stena. klini in stope so daleč narazen ali pa jih sploh ni. Pri premeščanju samovarovala so potrebni zelo veliki napori - pogosto je edino varovalo jeklenica. Potrebna velika moč v rokah, potrebno počivanje na dodatnih zankah. Posamezni odseki izredno težko premagljivi. Ni primerno za začetnike, mlade, neizkušene ali psihofizično nepripravljene.
E - EKSTREMNO ZAHTEVNA: izjemno strma in previsna stena. Na najbolj izpostavljenih mestih sta pogosto možna samo 1-2 poizkusa za prečenje potem zmanjka moči v rokah. Vse ostalo je enako kot pod točko D, le v povečanem obsegu. Samo za izkušene alpiniste ali gornike z veliko izkušnjami iz zelo zahtevnih ferrat.
NEVARNOSTI
Splošne nevarnosti so padajoče kamenje in izpostavljenost poti. Pod nevarnost lahko štejemo tudi psihofizično stanje plezalca in višinsko bolezen (2500 ali 3000m). Plezalec je izpostavljen nevarnosti zdrsa, nepravilnega samovarovanja in posledično posledicam padca. Nevarnost za plezalca predstavlja tudi nepoznavanje terena in precenjevanje svojih zmožnosti, posledica so mišični krči in prevelike obremenitve mišic. Poleg tega pa so pogosta neustrezna opremljenost in neupoštevanje vremenskih vplivov, ki lahko pripeljeta do tragičnih posledic. Lahko pa se nam zgodi tudi, da stanje poti ni ustrezno (izpuljena sidra in jeklenice, raztrgane jeklenice,...itd.)
 |
| padci so dolgi cel raztežaj + dolžina priveza + raztezek ... lahko zelo daleč! |
Kako se lotiti načrtovanja vzpona po ferrati? Predvsem je potrebna postopnost zahtevnosti ture in primerna izbira cilja. Sledi preučevanje vodnikov, opisov, fotografij, informacij znancev in preučitev TOPO karte plezalne poti. Ker je pomembna tudi psihofizična pripravljenost se primerno fizično pripravimo in izberemo ustrezne/ga soplezalca. Ko smo že tako daleč si izberemo ustrezen termin (vreme), splaniramo rezervni načrt in pripravimo vso opremo in hrano. Vedno si pri vzponih vzamimo dovolj veliko časovno in vremensko rezervo - nepredvidena počivanja zaradi naporov. Na turi se prehranjujemo z energijsko hrano in zauživamo dovolj tekočine, lahko tudi energijske (ne alkohol)!
OBLAČILA, OBUTEV, TEHNIČNA VAROVALNA OPREMA
- visoki gorniški čevlji z ustrezno vrsto podplata (Vibram),
- gorniška oblačila + rezerva,
- zaščita pred mrazom in dežjem,
- UV zaščitna krema,
- osebni dokumenti
- osebni dokumenti
- primeren nahrbtnik (ne prevelik, vendar dovolj za vso opremo),
- čelada,
- plezalni pas (enodelni, dvodelni),
- dinamični varnosti privez (samovarovalni komplet)
- plezalne brezprstne rokavice,
- komplet prve pomoči, pomožna vrvica, naglavna svetilka
- DODATNA OPREMA: vponke, osmica, dinamična alpinistična vrv, nož, cepin in dereze za pristope do smeri po snegu,.... itd.
Več o gibanju po ferratah pa si lahko preberete na sledeči povezavi. Pa veliko užitkov ob plezanju!
