Band of brothers

Band of brothers

petek, 31. december 2010

Grintavec

Ta 2558m visoka gora v Kamniško-Savinjskih alpah se mi bo vtisnila v spomin po več dejstvih: kot prva pozimi osvojena gora, po prekrasnem vremenu in skoraj odličnih snežnih razmerah, po odlični družbi s katero smo jo osvojili in ne nazadnje tudi po manjši prometni nesreči, katero sem zakrivil ob povratku in je zahtevala samo nekaj skrivljene pločevine. Vendar ta nesrečen dogodek ne odtehta prekrasnih občutkov iz vrha Grintovca.

Priprave in čakanje na lepo vreme ter ugodne snežne razmere so nam vzeli skoraj 14 dni. Pa vendar smo dočakali dan, ko se je naša mala "ekspedicija" lahko povzpela na vrh - v spomin  in počastitev pokojnega vrhunskega alpinista Tomaža Humarja smo vzpon poimenovali "Daulaghiri 2010". Vzpon smo opravili: Jure Čokl, Gregor Kebe in moja malenkost. Po zboru pred Domom v Kamniški Bistrici smo se z osebnimi vozili odpravili še nekaj km naprej po gozdni cesti do spodnje postaje tovorne žičnice in si tako prihranili nekaj pešačenja po makedamu. Ko so bili nahrbtniki na ramah smo se začeli skozi gozd vzpenjati proti Kokrškemu sedlu ... prvi sneg nas pričaka tik nad zaključkom gozdne meje, tu si nadanemo dereze in pripravimo cepine. Od tu naprej nas je pot vodila po grabi naravnost navzgor in dereze so prvič opravljale svoje delo - zaradi zgodnje ure je bil sneg lepo pomrznjen. Tik pred Kokrškim sedlom me začnejo prvič opozarjati noge ... posledica pomanjkanja kondicije in strmega vzpona. Na sedlu sledi kratka pavza, pregled opreme in okrepčilo za nadaljno vzpon. Pogled proti vrhu, kateri je zelo blizu in hkrati zelo daleč, je prekleto lep. Konec je senče grape in začne se vzpon proti Strehi in Ovnovi čeri, kjer nas greje toplo zimsko sonce brez ene same sapice - še kako prav pridejo sončna očala in tanka flis jopica. Enostavno je bilo vroče!

Konec gozda in začetek snega, čas za vso zimsko opremo
Dereze, gamaše, cepin ....
... grapa, katera vodi do Kokrskega sedla-pogled proti dolini....
... tik pred Kokrskim sedlom
... sonce nas lovi po grapi....
... počitek in priprava za nadaljevanje vzpona, v ozadju Grintovec...
Od sedla vodi pot sprva strmo v desno, nato pa položno vse do prvega resnega prečenja proti Strehi ... na pogled ne zgleda ravno lepo, nekaj je tudi znakov plazenja, vendar je še dovolj varno. Razmaknemo se na dolžino in počasi prečimo pobočje. Po prečenju sledi nekaj minutni odmor in "poživila", nato nadaljujemo vzpon mimo Ovnovih čeri proti vrhu. Večina vzpona opravimo naravnost navzgor, kar v kombinaciji s južnim snegom (sonce je že močno), povzroča za mene in Gregorja precej velike napore. Seveda se Jure suvereno vzpenja pred nama in nama s tem povzroča skomine ... midva pa počasi, štejeva korake (jaz do 20) in nato pavza :) 

smer prečenja in nato vzpona proti vrhu
... naravnost navzgor ....
... nevarna lepota Grintavca....
... južni sneg in jaz v mukah :)
... fotografija posneta iz Velike planine od naključnega fotografa,
spodnji dve mravljici sva jaz in Gregor, Jure je precej pred nama ...
(za povečavo slike kliknite nanjo)
Vrh se ustrajno približuje, čeprav se gaz vleče kot čreva in je sneg čedalje bolj južen. Dereze že skoraj niso več potrebne. Še par postankov in sem na vrhu, Jure in Gregor že malicata in uživata v razgledu. Z eno besedo: PREKRASNO! Na hitro se okrepčam, oblečem puhovko (na vrhu se malo okrepi veter) in naredim par fotk. Razgledi so brez besed! Sledi še krst: na kolenih, obrnjen proti Triglavu, Jure izreče nekaj "posvečenih" besed in s cepinom po riti. Kratko a sladko :) nekaj v tem smislu.

... na vrhu! Daulaghiri 2010 odprava uspela ...
Čisto nebo, pogled proti Krvavcu ....
... spust - po prečenju ....
... še nekaj 100m in smo na sedlu ....
Spust nam gre hitro, kljub temu pazimo na prečenjih in izpostavljenih mestih. Noge trpijo, vendar smo v eni uri na Kokrškem sedlu. Spet pavza, okrepčilo, in že nadaljujemo proti dolini. V dveh urah smo iz vrha v dolini, sledi še jota in pivo v Domu v Kamniški Bistrici. Pa da ne bo kdo reku, da je to  eno pivo vzrok za moje plesanje po cesti. Kombinacija pomrznjenega cestišča in moje nepazljivosti je pripeljala do zvite pločevine - na srečo samo do tega! Še enkrat hvala Juretu za vodenje in kasnejšo dostavo na dom. Ima Jure kar prav ... ko enkrat doživiš kaj takega te prime za vedno! Nasvidenje na naslednjem vršacu.

nedelja, 26. december 2010

Miren in vesel božič....

Petek, 24.12.2010, ura 12:05. Tako se je začelo.... v službi sedim za pisalno mizo in v Solid Worksu dokončujem konstrukcijo omare .... klic Vadnu-ja, istočasno sms in že letim kot sneta skira iz pisarne do avta. Sporočilo se glasi: Škocjanska cesta poplava - zbor v domu ... pa ne že spet!

Ja, že tretjič letos in ne vem kolikokrat v zadnjih treh letih gasilci rešujemo in omejujemo napake drugih, kateri bi morali poskrbeti za ustrezno odvodnjavanje v tem delu Rakeka. Boste rekli "pa saj so si ljudje sami krivi, ker so zidali na tem delu", ... jok brate!  Dokler je bil čez Rakovšo - unško polje speljan odvodni kanal (dimenzije 2x2m), ob ulici pa ravno tak kanal, teh problemov ni bilo. Ob rekonstrukciji ceste in zamenjavi lastništva nad vodami pa se je vse spremenilo. Obstoječi kanali na polju so premajhni, neočiščeni, .... skratka nedelujoči. Za odvodnjavanje ob cesti pa so vgradili plastične cevi premera 20cm ... ob vgrajevanju je bila podana zelo globokoumna in strokovna izjava: ker je cev plastična ima s tem manj trenja, zato je lahko tudi manjšega premera :) ... ajoj ... Te cevi enostavno niso sposobne sprejeti in odvesti tolikšne količine vode, kolikor jo priteče na to polje. Posledice tokratnih poplav si lahko pogledate na spodnjih slikah:

Poplavljeno polje v okolici Avto hiše Urbas
poplavljena okolica Škocjanske ulice (proti Uncu)
poplavljena okolica Škocjanske ulice proti Delskemu mostu
"jezero"
dovod vode v "jezero"
Najbolj je pa žalostno, da že točno vemo kaj nam je narediti: med tem ko vodja intervencije opravlja ogled, na najbolj "ogroženo mesto" postavimo MB in napeljemo B cevovod na drugo stran ulice ... po pravici povedano je tista MB kaplja v morje in opravlja funkcijo tolaženja ... kajti tu pomaga samo prekopavanje in delanje nasipov ter s tem preusmerjanje vode stran od hiš. Prav prekopavanje in preusmerjanje pa je naslednja točka intervencije. Lopate in rovnice v roko in gremo kopat odvodne jarke ... slednje delamo v nasprotni smeri od dotoka vode. Začne se na tistem mestu kamor bi radi spravili vso to odvečno vodo, nato pa se pomikamo višje proti izvirom. Vmes še očistimo cevi in jaške, postavimo nasipe in tako preprečimo dotok vode do hiš. Redno se kontrolira višino vode. Ko se stanje umiri oziroma začne voda upadati je čas, da se naše interveniranje zaključi. V tem trenutku bi pa morale nastopiti ostale službe in rešiti situacijo ... kar pa se na žalost nas in stanovalcev ne zgodi. Psi lajajo, karavana gre dalje ... in zgodba se ponavlja.

Kopanje odvodnih jarkov ....
in postavljanje improviziranih nasipov....
Tolažilna MB :)
... in spet kopanje ter preusmerjanje vode
V gasilskemu domu pospravimo opremo, damo sušit intervencijske obleke, čevlje, rokavice,... in tako v mislih že zaključimo predbožični popoldan/večer. In tako že tretje leto zapored .... no, jaz drugo leto zapored :) 2008 in 2010. Domov, pod tuš in k božični večerji .... po večerji pa za računalnik, da uredim slike in spišem opis intervencije. Ni hudič .... 20:14 drugi poziv: Pod Tičnico požar kontejnerja. Poiščem hlače in se v kratki majici odpeljem na Rakek, kjer skočim v mokro intervencijsko obleko in nato se vsi polni božičnega veselja odpeljemo na lokacijo. Petarde in mladostniška objestnost (ne rečem, da sem bil pa jaz angleček) sta povzročila požar v kontejnerju za zbiranje papirja. Zalijemo, premečemo papir, ponovno zalijemo in se vrnemo v dom, spet obleko sušit in pospravit opremo .... za konec pa samo še želja: Vesel in miren božič!

reciklaža papirja ..... Recept dneva: zalijemo....
...fino premešamo in ponovno zalijemo :)


torek, 21. december 2010

Fotosafari iz dopusta v termah Olimje

Prihod v apartma .... za dehidracijo je preskrbljeno
Prvo kosilo al chief Miran ...
V deželi čarovnice ... preizkusil tudi novo gorniško opremo
Jelenji greben
Kvartopirski večer ...
Apartmajsko naselje Vas Lipa
Za zajtrk omleta....
Prvi znaki bolezni in prvi bolniki....
Večerja ... pizza, ker se nam ni dalo kuhati
Torek ... spet nov bolnik
Tuheljske toplice ... Hrvaška
Kumrovec, maršal,... neprecenljivo!
Ne gre brez gasilcev ... prvič
Ne gre brez gasilcev ...drugič (PGD Imeno)
Ne gre brez gasilcev ...tretjič (PGD Imeno)
Ne gre brez gasilcev ...četrtič (Bar Gasilček v GD PGD Imeno), vse sorti doživiš :)
našli burek!

petek, 17. december 2010

Gorniška oprema ...

Prijela me na novo stara strast do visokogorja ... in seveda je blo potrebno obnoviti in dokupiti opremo. Pa naredimo malo reklame :) Res dobro ponudbo imajo v Kibubi, pa še svetovat ti znajo. Najdete jih lahko na spletu Kibuba, imajo pa tudi trgovine v BTC-ju, Bledu in Mariboru. Res so bomba, pa še storžke lahko zbirate ;) ....

Poleg enega manjšega kupa drobnarij kot so sponke, pomožne vrvice, osmice, ploščice za varovanje, dynema zanke,.... itd, sem nabavil še sledeče:

Enodelni plezalni pas Rock Empire s kompletom za samovarovanje na feratah
Klasične 12-zobe dereze s košarico Nuptse

Čelada Rock Empire
Priročna prva pomoč
Podrokavice
Prižema Ropeman, manjše pohodne 4-zobe dereze, sistem vponk
Gorniški cepin Wizard plus