Z več besedami lahko opišem Mrzlo goro: samotna, razdrapana, fenomenalna, zajebana, šodrasta, podrta, cukerček, izpostavljena, prepadna, zračna, prvinska, neobljudena, za prste obliznit, …. Nekateri se pritožujejo, ker je preslabo markirana in premalo zavarovana. Pa kaj še! Rad imam ferrate, nekatere so res fenomenalne, vendar ga ni čez plezanje (več kot III., IV. stopnjo si niti ne želim in tudi sposoben nisem)! Prvinska in odljudena! Predvsem pa je to gora, ki te kljub relativno majhni nadmorski višini (2203m) ne pusti ravnodušnega. Mene osebno je navdušila do te mere, da se vidiva še pozimi v eni izmed njenih grap! Mislim, da bom mel družbo vsaj še enega zaljubljenca v gore! Jure, bova? Ni dvoma!
Sama pot do Logarske doline se res vleče in je kar noče biti konec … iz vasice v vasico, vmes pa soteske in ovinki. Jao! Še dobro, da tokrat nisem vozil jaz … na splošno raje vozi Jure. Vsaj odkar sem mu prikazal avtomobilski balet na poti iz Kamniške Bistrice. Kmalu za vasjo Solčava naju križišče usmeri levo na cesto za Logarsko dolino. Tu stoji tudi manjša koliba, kjer poleti plačamo cestnino … osebno je še nisem, očitno sem vedno prezgodaj v dolini. Mimo turističnih kmetij se zapeljeva do parkirišča pod slapom Rinka, kjer naju pričaka že kar nekaj parkiranih avtomobilov. Presenetljivo veliko je hrvaških oznak … skoraj toliko, kot slovenskih poleti v Istri. Parkirava in se opremiva! Po nekaj metrih široke turistične poti do slapu Rinka se odločiva pospraviti »čelke«. Z nočno romantiko torej ne bo nič, je že lepo svetlo.
Juretu se pozna skoraj dvomesečna abstinenca od gora, zažene se v hrib in v parih minutah sva nad Orlovim gnezdom. Kasneje se le »skulira« in mi prepusti, da z uživaškim tempom nadaljujem na čelu najine kolone. V pol ure sva na izravnavi na Okrešlju, iz zimskega zavetišča se kadi, nekdo je očitno preživel noč pod gorami … sem mu blazno »fouž«! Prečiva hudournik ter po čedalje ožji gorski dolini nadaljujeva šodranje proti Savinjskemu sedlu. Tu se nama odprejo prvi prekrasni pogledi na Turski žleb, Rinke in Križ. Soglasno se strinjava, da je zimski pogled lepši … če že zaradi drugega ne, ker ni neskončnih melišč! Na prvem skoku naju obsije sonce, temperature so skoraj poletne, vetra ni in nama se smeje od navdušenja. Še nekaj trave z ruševjem in sva pod SZ steno Mrzle gore. Opremo gor, spijeva enega Red-bulčka in že sva v nama tako ljubem terenu … prvih nekaj metrov je zavarovanih z jeklenico, kasneje varovala izginejo.
... jutranji pogled na Rinke in Tursko goro ...
... Turski žleb ...
Danes »ples« vodi Jure! Ves čas časa delava obvoze, posledično sva zelo malo časa na »markirani« poti in več časa v kaminčkih in skokih. Izmenično lezeva in fotografirava … kot se za prava »FB planinca« spodobi! Naj opozorim, da je smer zelo krušljiva in si zasluži veliko mero pazljivosti. Predvsem je priporočljivo preizkusiti vsak oprimek (jih ni malo) preden jih uporabimo, ker zelo radi ostanejo v roki. Kot otroka v peskovniku uživava in po grebenu napredujeva proti vrhu … tega doseževa po najinem mnenju prekmalu! Po treh urah sva na vrhu, tempo je res bil hiter pa vendar še vedno uživaški … po vodniku je iz Logarske 4 ure in pol. Uživancija na kubik! Toplo in sončno, spodaj nizka oblačnost, na vrhu pa razgledi na vse strani. Skoraj uro se sončiva, razgledujeva in fotografirava!
... začetek je gruščnat ...
... izpostavljena prečnica ...
... čisto veselje ...
... uživancija ...
... v kaminčku na poti proti vrhu ...
... Jure v elementu v enem izmed svojih obvozov ...
Hell Yeah!!! Sam hudič osebno ....
....
... zgleda huje, kot je bilo v resnici - užitek!
... na grebenu, tik pod vršno piramido ...
.... proti vrhu ...
... otrok na igralih ...
... to je pa to!
Rosalie gre vedno zraven ...
... duet, ki je užival za vas ...
Nato pa ura žalosti (po Juretovo: čas pogreba!), v dolino bo treba! Prvi del spusta opraviva previdno, nato pa v hitrem koraku … skoraj teku … opraviva spust mimo Okrešlja v dolino. Tik nad Orlovim gnezdom srečava Benčo … bernsko planšarko, katera večkrat sama ali v družbi gornikov opravi vzpone na okoliške vrhove. Tudi pozimi ni izjeme, res krasen pes!
Juretova fotografija iz Male Rinke, ko ga je spremljala Benča
Že cel sestop sanjava o »ta rosnem« in eni dobri joti, zato se ob povratku ustaviva v penzionu Razpotje. Naročiva pivo, ko pa bi si rada privoščila jota nama razbijejo sanje … ni jote, ni golaža, ni ričeta … zato pa nama ponudijo dva zanimiva krožnika: Wellness in vegetarijanski krožnik?? Kaj res tako izgledava? Na koncu se strinjava s testeninami Na Razpotju … okusne, pa vendar se niso čisto odločile ali bi bile raje jota ali testenine. Zato najbrž ime Na Razpotju? Še en fenomenalen dan! Več takih …. Za vas uživala: Jure in Klemen.
Svinjsko dobro! Wellnes krožnik sledi :-)
OdgovoriIzbriši