Tale teden me bodo poleg diplome mučile še plezalne smeri na Plešo – Nanos, vsaj tako kaže? Ostale so mi še tri, mogoče ravno do konca tedna? Ne, tole bo preveč … enkrat pa še sigurno! Ker vikend bo kot kaže rezerviran za Rozi navezo in visokogorje, pa še kak izlet bova naredila z mojo predrago. Komaj čakam vikend!
Danes mi ni dalo miru in tako sva naveza gasilec - policist zlezla Torbarsko smer na Plešo (IV+, III, II in 180 m) … da ne bo še kdo rekel, da gasilci in policisti ne znamo sodelovati! Znamo in to samoiniciativno … pa še fino sva se imela v skalah. Jure je pač še vedno na prisilni bolniški oziroma domačemu razvajanju, baje je postal celo varuška???
Sicer pa ... Nanos tokrat čisto v drugačni luči: čez skalne skoke, po travnih policah, po gamsovi sledi, iz raza na raz, čez kamin … skoraj pravo visokogorje. Smer se začne tik ob Strmi poti na Nanos, tako da je dostop relativno kratek in udoben. Čeprav moram priznati, da me je malo pobralo. Roman je držal kar hiter tempo ... jaz pa sem poznan po tem, da nekako ljubim kratke dostope in uživaški tempo.
... desne tri smeri na Plešo, levo je še ena ...
Najtežji del smeri je takoj na začetku, ko se je potrebno povzpeti čez skalni skok, ki je mestoma poraščen z nadležno travo. Tule so prav prišli metulji, saj ni bilo dobrih manjših razpok za zatiče … je pa bila na tem skoku še najbolj kakovostna skala. Višje je postajala čedalje bolj krušljiva in potrebna je bila pazljivost pri iskanju oprimkov, prav tako nisem želel sprožiti kakšnega kamna na so-plezalca spodaj. Celotno smer se prepleza v 5 raztežajih, vmes je par travnatih izravnav in dve »pazi na zdrs« prečnici. Na naju ni pozabila niti šibka burja, ki je na enemu delu prav lepo vlekla … sreča, da naju ni spremljala do vrha, nebi bilo za uživat! Smer ves čas poskuša slediti izrazitemu grebenu, kateri se konča cca. 100m pod Plešo. Iz smeri izstopimo ravno v višini smerokaza, ki stoji na Strmi poti, tik nad koncem varovanega dela. Potrebno je še desno prečenje večje travnate grape, katera mora biti v mokrem vremenu nevarna kot hudič! Ko doseževa pot pospraviva opremo in se že v mraku spustiva v dolino. Ravno pravo tempiranje in super plezanje …
Nanosova Pleša iz parkirišča ob AC Ljubljana - Koper
... vstopni del smeri, sprva po sredini nato v desno na boljšo skalo ...
... opremljanje tik ob Strmi poti na Nanos ...
... drugi raztežaj, za odtenek lažji od prvega ...
... Roman pripravlja varovanje, zadaj se sonce počasi spravlja proti morju ...
... "markacija", ki pokaže da sva še na pravi poti ...
... travne gredine, ki obkrožajo skalne skoke ...
... Grebenski del poti proti vrhu, ki je švoh II-jka, spodaj Razdrto ...
Kljub vsem silnim pripravam in načrtom se nam je ta vikend led izmuznil, sonček in že skoraj pomladanske temperature so naredile svoje. Lahko se samo obrišemo pod nosom, po moje je za letos sezona ledu že skoraj končana … so pa sedaj na vrsti grape, katere so lepo zalite in otresene odvečnega snega. Verjetno bomo prve obiskali že med tednom … če se le drugi polovici naveze popravi zdravstveno stanje. Kaj pa hodi človek smučat, če pa ga bolj mikajo raznožke in razni prevali? Prav tako imava dolgove še do nekaterih drugih vrhov (Rinke, Grintovec, Brana, …), skratka preveč ciljev za tako malo časa.
Danes sem se zato z Viktorjem in Ano odpeljal v Vipavsko dolino, cilj je bila ena izmed plezalnih smeri v stenah Gradiške ture. Med vožnjo nas spremljajo nevihtni oblaki, nekaj je bilo tudi dežnih kapljic … vseeno se odločimo, da pogledamo kako je. Že prvi metri na hitri cesti čez Rebernice nam dvignejo moralo … sonček na tej strani Nanosa kuka iz raztrganih oblakov, ki jih pomaga razganjati relativno močna burja (sunki so bili namerjeni do 90 km/h).
Parkiramo na praznem parkirišču pred kampom in se opremimo. Malo skrbi nam povzroča burja, upamo da vleče samo po dolini in da se bo višje umirila. Midva se napotiva proti sprednjim levim smerem (levo od ferrate na Gradiško turo), odločena da splezava Jesensko rožco (120m, IV+ / III, II). Nič kaj težkega, ravno prava za nedeljsko dopoldne. Ana pa ima v planu ferrato in nato kratko turo do cerkvice SV. Nikolaja (Miklav) … tam je tudi nekaj lepih smeri, jih še obiščemo.
Gradiška tura, sektor spredaj levo: Spomladanska rožca je smer označena z zaporedno številko 4, oziroma skrajno desna smer ...
Vstop opraviva čez Mali kamin (4a+) in nato plezava navzgor, ves čas slediva zarisani smeri na fotografiji. Smer je na tem sektorju edina opremljena s svedrovci, čeprav sva ob povratku opazila skupino plezalcev, ki je opremljala steno v neposredni bližini … vsaj sklepam tako, glede na to koliko nabijanja in ropotanja je bilo? Edini malo zahtevnejši skalni skok v smeri je prav začetek v Malem Kaminu, po tem prvem raztežaju skoraj ni več zahtevnejšega mesta. Višje kot plezava manj je vetra, tik pod vrhom pa se čisto umiri in postane spomladansko vroče. Sami smeri ni težko slediti, saj je nekako tudi edina logična in edina, ki dovoljuje plezanje. Namreč sama okolica smeri je precej poraščena z grmovjem in drugim rastlinjem. Skala je večinoma časa kvalitetna, podobna tisti v Paklenici, le na nekaj mestih se kruši. Najdemo tudi mesta z luskami, ki so tanka in ostra kot britev - o tem lahko kaj povedo Viktorjeve roke. Iz vrha smeri se nato en raztežaj »abzajlava«, nato pa slediva grapi na levistrani smeri (gledano v smeri vzpona). V dobrih 20 minutah sva na izhodišču, kjer se nabira čedalje več plezalcev … vreme je višje v stenah res odlično. Pred povratkom sledi še regeneracija … s pivom normalno!
Začetni raztežaj v Malem Kaminu ...
... na vrhu Kamina ...
... na štantu v drugem raztežaju ...
... dobri in kvalitetni oprimki ...
... tretji raztežaj, na vrhu je čakala gladka plošča ...
... tik pred zadnjim skalnim skokom ...
... za Viktorja prvič, vendar se je dobro držal in hitro učil ...
... še zadnji raztežaj in smo čez ...
... za navzdol pa abzajl čez zadnji skok, nato desno v grapo ...
... regeneracija, rehidracija, ... pir v glavnem!
V kratkem bo pod Gradiško turo potekal 7. plezalni vikend tura 2012. Program je naveden spodaj, če bo koga zamikalo ...
Petek, 13. april 2012: začetek ob 19.30, z video projekcijo najboljšega gorniškega filma »Sfinga« (G. Kresal, T. Marenče in V. Anzeljc)
Sobota, 14. april 2012: od 10.00 dalje: Športno plezanje v različnih kategorijah. Popoldan: začetek tekme za Državno prvenstvo v balvanskem športnem plezanju. Ob 19.00: predstavitev alpinistične sezone 2011 in predavanje vrhunskega alpinista. Ob 21.00: začetek finala v balvanskem plezanju na umetni steni pod žarometi – člani.
Nedelja, 15. april 2012: od 9.00 dalje: Tekma ADVENTURE RACE TURA 2012 (tekma, ki združuje plezanje, gorski tek, gorsko kolesarstvo in še marsikaj drugega …)
Danes za sprostitev in lastni »gušt«, kakor pravi Jure, malo po okoliških kucljih. Družbo mi je tokrat delal prijatelj na štirih tacah in če povlečem neke vzporednice z mojim človeškim partnerjem v zločinu so te sledeče: hitrost in vlečenje špure gre obema enako dobro, prav tako vzdržljivost … se pa razlikujeta po eni pomembni lastnosti: naš bernski planšar je precej bolj redkobeseden! Razlika je očitna in na trenutke sem se ujel v pogovoru sam s sabo ;)
Zima se umika tudi iz naše Notranjske, ki je širše poznana kot zelo zimska pokrajina
... sneg se drži v večjih količinah samo še na severnih pobočjih ...
