Meglena IV/III, 180m

V petek ob 22:00 uri le dočakam Viktorjev klic ... greva! Jutri greva plezat, na Plešo (Nanos). Hitro si ogledam vodniček smeri in izberem Megleno, katera se vije en raz bolj v levo od Torbarske. Ravno prav za soboto, 5-6 raztežajev, slabih 200m in 20 minut dostopa. 

Viktorja poberem zjutraj malo čez 7:00 uro na parkirišču pred Portusom. Še krajši postanek v trgovini, kjer se založiva z pijačo in nekaj energije, nato pa naravnost proti morju ... no, Razdrtemu. Parkirava na skoraj praznem parkirišču, pobereva opremo in se počasi odpraviva proti vstopu. Ampak res počasi, jaz nisem hodil že več kot mesec, Viktor pa je še pod vtisi iz trekinga. Kakor je bilo malo bolj pokonci: upočasni korak na "želvo", dihaj globoko in enakomerno, ne hiti, ... nekako v tem smislu. Mogoče malo čudno vse skupaj, vendar mi je bilo všeč ... uživaško! Kljub vsemu malo višje po pobočju uloviva par pohodnikov; Viktor jim zaradi manjšega, vendar dobro rejenega psička priporoči Janezovo - bolje malo bolj strmo, kot pa en kup varoval. 

Iz strme poti skreneva na vstopnem mestu Torbarske. Od tu se do najinega vstopa v Megleno prebijava navzgor in v levo, čez kupe podrtega vejevja in šodra, cca 50m. Na manjši izravnavi pod skokom se opremiva. Prvi del vstopnega raztežaja začneva v izrazitem kaminu, malo bolj desno od vrisanega vstopa. Nekako se mi je zdel lepši, mogoče tudi za odtenek bolj strm. Vseeno višje zaplezam nazaj v levo na izrazito podrt raz ... kamin je za moje gojzarje postal malo preveč gladek, plezalniki pa pripeti na ritnem delu plezalnega pasa. Pa drugič, ni slab ... 

Tja greva, pa malo bolj v levo, nato pa ...

... razgledi na Vipavsko dolino iz vstopnega mesta ...

... prvi raztežaj, Viktor že izven kamina ...

... pogled iz štanta na nadaljevanje ...

... na prvi travni polici, navdušen nad začetkom ...

Smer nato ves čas sledi razu, kateri se zaključi na travnati vesini, približno 150m pod samo Plešo. Je mestoma krušljiv, ima pa tudi nekaj mest z dobro skalo. Posebej so mi bile všeč travne police, katere so priročno na koncu skoraj vsakega raztežaja. Prav vabijo na poležavanje, ne morem reči da sva se jih branila? Po dobrih dveh urah uživaškega plezanja izstopiva malo pod vrhom, zadovoljna z smerjo in dnevom. Sledi še prečenje proti strmi poti, katero pa so danes napadale kolone planincev. Pogled na parkirišče pove zakaj: vsaj 30 avtomobilov, avtobus in sončno vreme. Vojkova koča je prav gotovo oblegana, zato si raje privoščiva pol urno poležavanje v travnem bregu s pogledom na množico. Super je bilo ... 

... detajl smeri s kompaktno skalo, prav navdušujoče je bilo ...

... prečka v desno, nato po manjšem kaminčku navzgor ...

... krajša pavza, red bull in cigaret, no ja, brez cigareta!

... zadnji resnejši raztežaj ...

.... proti soncu, proti izstopu ...

... pogled proti strmi poti, katera nas v 1,5h pripelje do Vojkove koče

.... miss Piggy na svoji prvi turi, navdušena!!!

... Viktor na nanoški plaži ...

... odsluženi gojzarji končajo v cvetličnem raju ob vznožju Nanosa.

Pripadnost

Čas za eno objavo, po dolgem času ....

Komu se Vi čutite pripadni? Pustimo družino, partnerje,... Podjetju, strankam, političnemu prepričanju, občini, državi? Podjetju ... ja, čutim pripadnost - ne pa strašno. Strankam, politiki ... ne, ne čutim! Državi ... ja, zelo! Kljub vsemu sranju, ki ga doživljamo! Ampak komu res čutim pripadnost? 

Jaz čutim pripadnost GASILCEM! Boste rekli kako pa, sej si del njih! OK. Pa jaz sem tudi del podjetja, države, občine, kraja, mogoče tudi politike ... pa saj volim, hodim na vsak pof**** referendum, ... itd. Pa ne čutim take pripadnosti? 

Preprosto ... sem del ene skupine, enote ... katere povezanost se težko razloži. Kako bi ostali, kateri ste gasilci (tu govorim predvsem o operativni enoti) razložili ostalim? Po mojem zelo težko ... 

Tu govorim o pripadnosti, ki se kaže v povezanosti, pripravljenosti storiti vse za svoje kolege znotraj enote. Ne samo med intervencijo, tudi drugače ... na koga se lahko zanesete? Jaz na člane naše operativne enote (glej odebeljen stavek zgoraj)! Ste že kdaj zaupali svoje težave, skrbi, ... znotraj svoje ekipe, kak je bil odziv? Negativen, nastrojen proti vam .... ? Grem stavit, da vem kak! 

Seveda, so trenja, so spori ... vendar vse se reši znotraj te skupine - in to hitro. Kot v vsaki zdravi družini. Razlog? Mogoče adrenalin, izpostavljenost nevarnostim, ena specifična dejavnost skupna še policistom, reševalcem, vojakom,  gorskim reševalcem, ... itd. Danes še veselo, jutri pa mogoče nič več? Hipoteza. Glede na statistiko v naši preljubi SLO itak tole ni verjetno. Zadnjih 20 let, koliko gasilcev je preminulo? ... eden, dva ... kaj pa je to na tako delo? Preveč, če kdo vpraša mene!

Kaj pa VI? Se čutite pripadni na tak način? Komurkoli izven svojega "osebnega" življenja ....