... in trenutno še kar drži tale moja izjava; dana v gasilskem domu ob trenutku, ko ni čisto nič šlo tako kot je bilo planirano - govorim seveda o organizaciji Fire Combat Rakek 2011. Ko se ti tri dni pred dogodkom začnejo podirati stvari res ni fino! Pa vendar je bilo na koncu vse vredu, odlično, FENOMENALNO! Ne bom pisal kaj vse je šlo narobe in kje vse smo ga "pogojno" lomili, tule naj najdejo mesto samo besede pohvale: fenomenalne delovne ekipe na in ob progi, katere so cel dan skrbele, da je delo potekalo nemoteno in hitro ... sodniki, kateri so sodili korektno in brez izjeme po pravilih Fire Combata ... sprejemna komisija A, katera je skrbela za sprejem prijav in pregled opreme tekmovalcev ... komentator in DJ, katera sta bila res fenomenalna in sta s kombinacijo komentiranja in udarne glasbe skrbela za vzdrževanje "napetosti" med navijači ... jamarji na stolpu, kateri so skrbeli za varnost tekmovalcev, in ne nazadnje sotrpina pri organizaciji tekmovanja Vid in Miha. Prav tako zahvala vsem, kakteri so kakorkoli drugače pomagali pri organizaciji tekmovanja, sponzorjem, občini in GZ Cerknica ... vsi ste/smo opravili delo tako kot se za gre! Še vreme se je odrezalo in celo soboto držalo s sončkom in prijetnimi, na trenutke pa že prevročimi 27°C.
 |
| ... sobota zjutraj - dokončna priprava poligona in okolice ... |
 |
| ... strojnik na delu! ... |
 |
| ... priprava na štart - Jure pa moli mikrofon pod nos ... |
 |
| ... še maske, čelado in gremo ... |
 |
| .... pa pejmo! ... |
 |
| ... na pripravljena, pozor, zdaj! |
 |
| ... še 30m B cevovoda ... |
Za posladek pa še fenomenalni nastopi tekmovalcev v vseh kategorijah - sploh Miha in Sebastjan, ki sta postavila tudi nov rekord tekmovanja in tako zmagala še na Rakeku s časom 1:36:95. In če mi je kdaj odleglo, potem mi je odleglo v nedeljo, ko se je zaključila zgodba z Fire Combat tekmovanjem na Rakeku.
Da se umirim in sprostim sem se v ponedeljek odločil, da grem malo poferratat v hribe - tokrat na
Košutnikov Turn. Ker sem se šele pozno zjutraj odločil za cilj, sem prečkal "mejni prehod" Ljubelj enkrat po 10:00 uri dopoldne in prispelj na izhodišče (Koča pod Košuto) malo pred 11:00 uro. Po plačilu cestnine, ki je 3.5 eura, sem se opremil in iz praznega parkirišča odpravil po označeni poti proti mojemu cilju. Sprva vodi pot po mešanem gozdu, kateri se po približno pol ure prelevi v gorskega (macesen, ruševje) in po nadaljnje pol ure v visokogorje ... melišča, skale, sneg. Do vstopa v plezalni del poti sem porabil dobro uro hoje ... s tem, da mi je največ časa pobralo melišče v kombinaciji s južnim, gnilim snegom. Hodi se po principu: en korak naprej in dva oziroma več nazaj. Naporno in smešno! Še nadaljnje pol ure sem porabil za plezanje po ferrati do vrha stene, tu pa me je pričakalo prekrasno vreme in razgledi ... pred malo močnejšim vetrom sem se zatekel v manjšo vdolbino na vrh Košutnikovega Turna, kateri je od izstopa iz plezalne stene oddaljen 15 minut. Malo uživanja ne škodi, zato sem še malo poležal na vrhu in naredil nekaj posnetkov panorame. Prekrasno!
 |
| ... pod steno je bilo še veliko južnega snega ... |
 |
| ... viseči most - adrenalinsko ... |
 |
| ... še iz bližine ... |
 |
| Košutnikov Turn |
 |
| ... pogled proti Storžiču ... |
 |
| ... pogled proti KSA ... |
 |
| ... proti Cjajniku ... |
 |
| ... na vrhu ... |
 |
| ... pogled nazaj proti Košutnikovem vrhu in ferrati OTG Steig Neu ... |
 |
| ... še ena, tokrat brez drevja ... |
 |
| ... ob spustu sem se pritisnil še enkrat ... |
 |
| ... nagrada za vzpon je mrzlo pivo v Koči pod Košuto ... |
 |
| ... še zadnji pogled na Cjajnik, Košutnikov Turn,...itd. potem pa proti Ljubelju ... |
Več fotografij pa
tule. V sredo pa spet v Glinščico, malo po Bruno Biondi in nato po Zimskih Rožah do vrha ... malo počitka, uživanje v razgledih in nato nazaj proti Sloveniji.
 |
| ... čakam na postaji, da gremo v smeri Glinščice ... |
 |
| ... pogled navzdol ... |
 |
| ... v smeri Bruno Biondi ... |
